 |
sick•o [síkō] términ, ki se nanaša na osebe, ki so bolne in se spopadajo z zdravstvenimi težavami oz. se nanaša na ameriški zdravstveni sistem, ki bi ga lahko označili za »bolnega« zaradi svoje neučinkovitosti...
Besedi "zdravstvo" in "komedija" običajno ne sestavljata istega stavka, v novi mojstrovini oskarjevega nagrajenca Michaela Moora, Sicko, pa je njuno ujemanje več kot očitno.
Opis življenj več povprečnih Američanov, ki se spopadajo z zdravstvenimi težavami in katerih pot se v nekaterih primerih ustavi zaradi katastrofalnega zdravstvenega sistema, potrjuje, da kriza ne zadeva zgolj 46 milijonov prebivalcev, ki zdravstvenega zavarovanja sploh nimajo, temveč tudi milijone drugih, ki vestno plačujejo svoje premije, pa se vseeno prepogosto opečejo.
Po podrobni analizi razlogov za takšno nesprejemljivo stanje (kratek odgovor: dobiček in Nixon) nas film popelje po svetu, med drugim v Kanado, Veliko Britanijo in Francijo, kjer so državljani deležni brezplačnih zdravstvenih storitev. V zadnjem delu Moore zbere skupino junakov usodnega 9/11, reševalcev, katerih bolezenske posledice so naletele na gluha ušesa ameriškega zdravstva. Odpelje jih na najbolj pričakovano mesto, končno so deležni zdravstvene oskrbe in se celo nepričakovano preizkusijo v diplomaciji.
Moore z novim dokumentarcem nadaljuje preizkušeno formulo svojih predhodnih uspešnic, med drugim Bowling for Columbine, za katero je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, ter med zaslužkarji najboljšega dokumentarca vseh časov, Fahrenheit 9/11, hkrati pa je Sicko nekaj povsem drugačnega. Gre za pristen portret norega in včasih krutega ameriškega zdravstvenega sistema, prikazan skozi oči povsem običajnih ljudi, ki se soočajo z neverjetnimi izzivi v boju za osnovno zdravstveno oskrbo. Presunljive zgodbe so predstavljene s humorjem, ki občinstvo napeljuje k zaključku, da je edini možni odgovor alternativni sistem.
Intervju z režiserjem Michaelom Moorom
Zakaj film o zdravstvenem sistemu - ali ni že splošno znano, da se nahaja v krizi?
Svojim sodelavcem sem že na samem začetku povedal, da se nam ni potrebno preveč posvečati razpravi o tem, kako slab je sistem, saj občinstvo to že ve. To bi bilo podobno, kot če bi ustvarili film, ki poudarja dejstvo, da je Bush zanič predsednik.
Odkod zamisel za film?
Zamisel se je porodila že leta 1999, ko sem napisal osnutek in celo posnel nekaj prizorov. Nato sem imel televizijsko oddajo z naslovom The Awful Truth. Za prvo epizodo smo posneli moškega, ki je imel težave s svojo zavarovalnico, ker mu ni hotela poravnati stroškov presaditve organa. V le nekaj dneh smo mu omogočili operacijo in mu rešili življenje. Zakaj pa ne bi o tej tematiki posneli filma? 10 ljudi. Vsakemu posvetimo 10 minut in mu skušamo rešiti življenje. Nato je prišel dogodek Columbine in prednost smo dali dokumentarcu o tej tragediji. Nato se je pričenjala vojna v Iraku in tudi o tem smo morali ustvariti film. Toda zdravstvo smo imeli vseskozi v mislih.
Bralce svoje spletne strani ste prosili, naj vam opišejo svoje negativne izkušnje z zdravstvom. Kaj so napisali?
Največja težava je birokracija. Zelo težko je priti do pomoči ali do plačila pomoči, čeprav ljudje ali njihovi delodajalci redno plačujejo premije. Zasebni sektor naj bi bil načeloma veliko zanesljivejši in učinkovitejši, toda v resnici je ravno nasprotno, zlasti v zdravstvu. Zdravstvena podjetja porabijo vsaj 25 % svojih proračunskih sredstev za administracijo, Medicare in Medicaid pa samo 3 %.
Prebrali ste nešteto tovrstnih zgodb. Ali so vas prizadele?
Težko je bilo. Ljudje so pisali, da bodo umrli, če ne bodo prejeli pomoči, da jim umirajo starši… Počutiš se povsem nemočnega in presunilo nas je vse, ki smo film ustvarjali. Poleg tega smo vedeli, da se ne bomo osredotočali na te strašne zgodbe temveč na dejstvo, da ti ljudje ne bi prestajali gorja, če bi živeli v Kanadi. Nekateri od njih živijo le nekaj kilometrov južneje od ameriško-kanadske meje.
Komu gredo zasluge za zdravstveno krizo: ameriški vladi, velikim zdravstvenim podjetjem ali komu drugemu?
Težava je v samem sistemu. V največji meri temelji na dobičku in pohlepu. Zdravje ljudi ne bi smelo biti povezano z dobičkom. Če bi nekdo predlagal, da bi morali dobiček ustvarjati v šolskem sistemu, bi ga gledali, kot bi prišel iz Marsa. Nihče ne bo zahteval dobička od vodovodnega sistema. Brez vode ni življenja. Tako bi moralo biti tudi v zdravstvu. In v nekaterih državah tudi je.
Kateri so trije najpomembnejši ukrepi, s katerimi bi izboljšali ameriški zdravstveni sistem?
Odpraviti bi morali zasebne zdravstvene zavarovalnice. To je največja ovira pri zagotavljanju pomoči vsakomur, ki le-to potrebuje. Prav tako bi bilo treba omejiti farmacevtska podjetja, kot je ConEd. Veliko ljudi za preživetje potrebuje zdravila, farmacevtska podjetja pa poskrbijo za vrtoglave cene in mnogim onemogočijo dostop do prepotrebnih zdravil To je zločin. Nazadnje pa smo tu mi, ljudje. Zdravstvo mora biti v rokah ljudi. Potrebno je prizadevanje vseh nas. Postopati moramo kot skupina in ne kot posamezniki.
Za ustvarjanje filmov je potrebno zavarovanje. Kako je bilo v vašem primeru?
Če ustvarjaš film o zavarovalniškem sektorju, je to zelo težko. Nobeno podjetje ni bilo navdušeno. Dobro smo zavarovali vsakega posameznika, toda veliko težje je bilo najti t.i. produkcijsko zavarovanje. Zavrnilo nas je vsako večje podjetje.
Ali se je katera izmed zgodb, ki ste jih prikazali v filmu, razpletla pozitivno?
Da. Nekatere so se. Laura, ki od zavarovalnice ni, prejela kritja stroškov rešilca, ni popustila in uspelo ji je. Tudi mladima nesrečnežema, zavrnjenima zaradi debelosti oziroma suhosti, je uspelo pridobiti zdravstveno zavarovanje. Maria Wantanabe je prejela minimalno kritje stroškov in se je zatem pritožila. Njen odvetnik je optimističen. Toda zakaj bi se morali boriti za pomoč, ki nam pripada? Kdaj se bomo začeli zavedati, da je zdravstvena oskrba človeška pravica.
V nasprotju z vašimi prejšnjimi filmi ste tokrat velik del posneli v tujini. Kakšne so bile izkušnje?
Predvsem smo bili presenečeni. Mislimi smo, da smo dobro seznanjeni s tematiko, toda na vsakem koraku smo izvedeli nekaj novega. Živimo v najbogatejši deželi na svetu. Zakaj moramo torej plačevati zdravstvene storitve? Tu se je še bolj izkazalo, kako pomembno je, da vsake toliko časa "zapustimo hišo". 80 % Američanov sploh nima potnega lista, zato jih večina ne vidi preostalega sveta in ne vedo, kaj se dogaja v tujini.
Ali ima trenutno kateri od predsedniških kandidatov verodostojen načrt na področju zdravstva?
Zdi se, da se izmikajo. Žalostno. John Edwards želi dolarje, ki jih prinašajo davki, stisniti v žepe zasebnih zavarovalnic. To ni rešitev. Obama še ni predstavil načrta, upam pa, da bo ponudil nekaj ugodnega.
Ponavadi so vaši filmi tarča napadov. Kdo, menite, vas bo napadel tokrat?
Tistim, ki se okoriščajo s trpljenjem in boleznijo ljudi, zagotovo ne bo všeč. Sicko bo verjetno privabil najširše občinstvo doslej, saj zadeva precejšen delež prebivalstva.
Ali se vam zdi, da vam bo kontroverznost škodila?
Zakaj se ljudem zdim kontroverzen? Kaj sem storil? Film o svojem domačem kraju sem posnel kot posledica izmikanja GM-ja. Ker so bili na šoli ustreljeni otroci, sem posnel drugega. Enega sem posnel, potem ko sem bil na podelitvi oskarjev izžvižgan zaradi svoje izjave, da nam lažejo o orožju za množično uničevanje. Danes me mnogo republikancev na ulicah ustavi in se mi opraviči, ker niso uvideli, da imam prav.
Michael Moore
FAHRENHEIT 9/11 (2004)
- nagrada Palme D'Or, filmski festival v Cannesu
- najboljši dokumentarec, nagrada Broadcast Film Critics
- najboljši dokumentarec, nagrada Chicago Film Critics Association
- nagrada IDA, International Documentary Association
- najboljši neigrani film, New York Film Critics Circle
- najljubši celovečerec, nagrada People's Choice
- nominacija za najboljši režiserski dosežek v dokumentarcu, Directors Guild of America
- nominacija, American Cinema Editors (Eddie)
BOWLING FOR COLUMBINE (2002)
- najboljši dokumentarec, oskar
- nagrada 55th Anniversary, filmski festival v Cannesu
- najboljši izvirni scenarij, Writers Guild of America
- nagrada, American Cinema Editors (Eddie)
- najboljši dokumentarec, nagrada Broadcast Film Critics
- najboljši dokumentarec, nagrada Chicago Film Critics Association
- najboljši dokumentarec, nagrada Independent Spirit
- najboljši dokumentarec, National Board of Review
THE AWFUL TRUTH [TV] (1999-2001)
- nominacija, najboljša neigrana serija, emmy 2001
- nominacija, najboljša neigrana serija, emmy 1999
- nominacija, nagrada WGA (TV), Writers Guild of America 2001
- nominacija, nagrada WGA (TV), Writers Guild of America 2000
TV NATION [TV] (1994-1997)
- najboljša informativna serija, emmy 1995
- najboljša informativna serija, emmy 1996
THE BIG ONE (1997)
- najboljši dokumentarec, Boston Society of Film Critics
- najboljši dokumentarec, Online Film Critics Society
CANADIAN BACON (1995)
- nagrada Un Certain Regard, filmski festival v Cannesu
ROGER & ME (1989)
- nagrada, American Cinema Editors (Eddie)
- nagrada IDA , International Documentary Association
- najboljši dokumentarec, Los Angeles Film Critics Association
- najboljši dokumentarec, National Board of Review
- najboljši dokumentarec, National Society of Film Critics
- najboljši dokumentarec, New York Film Critics Circle
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
