Poti (2013) | V kinu od: 21. 05. 2014 |
|
|
|
|
|
V Kinodvoru od 21.5.2014
»Nekateri nomadi so doma povsod, drugi niso doma nikjer. Jaz sem bila ena slednjih.«
- Robyn Davidson
Zgodba
Sredi sedemdesetih let se Robyn Davidson, naveličana hrupnega življenja v mestu, odloči, da bo sama prehodila 2700 kilometrov dolgo pot čez prelepo, a negostoljubno avstralsko puščavo.
Sedemindvajsetletnica, ki naj bi jo na poti spremljali le zvesti pes Diggity in štiri nepredvidljive kamele, ima en sam cilj: doseči obalo Indijskega oceana. Po dveh letih priprav in dela na kameljih farmah mora samo še najti način, kako bo prišla do denarja za odpravo. Revija National Geographic je pripravljena sponzorirati njeno pustolovščino pod pogojem, da privoli v občasne obiske njihovega fotografa. Robyn se le nerada sprijazni, da bo morala žrtvovala nekaj svoje samote …
Zgodba o zgodovinskem popotovanju Robyn Davidson čez avstralsko puščavo, ki je v sedemdesetih letih navduševala bralce revije National Geographic, je končno dobila svojo filmsko različico. Poti, posnete po spominih te nenavadne popotnice, so vizualno osupljiv ep, umeščen v enega najbolj divjih, neusmiljenih in najlepših kotičkov planeta, obenem pa intimna zgodba o samoodkrivanju.
Zanimivosti
Zgodba o popotovanju Robyn Davidson, opremljena s fotografijami Ricka Smolana, je bila leta 1978 objavljena v reviji National Geographic in nekaj naslednjih let ostala njena najbolj priljubljena zgodba z naslovnice. Robyn Davidson je o svoji dogodivščini kmalu zatem napisala še knjigo Tracks, ki je v trenutku postala mednarodna uspešnica in se uvrstila med klasike popotniške literature. Knjiga, ki jo pozna tako rekoč vsak Avstralec in je bila več let del učnega načrta avstralskih šol, je bila prevedena v osemnajst jezikov, avtorica pa je zanjo kot edina ženska v zgodovini prejela prestižno književno nagrado Thomasa Cooka. Vse od prve objave leta 1980 so se vrstili poskusi, da bi knjigo priredili za film. V zgodnjih osemdesetih je Disney načrtoval priredbo z Julio Roberts v glavni vlogi, a je projekt nazadnje propadel.
Iz prve roke
»Bila sem puristka in preprosto nisem hotela, da bi zgodbo dobil v roke Hollywood. Mislila sem si: ne, to bi moral biti avstralski film. Moral bi imeti lastne vrednote, blizu tistemu, kar je potovanje v resnici pomenilo, kar je pomenila knjiga. /…/ Šlo je za mitično zgodbo; popotovanje, samodokazovanje … Razumem, zakaj je to ljudi privlačilo. Ne vem pa, zakaj je knjiga ostala tako priljubljena kljub spreminjajočim se časom. Mogoče so ljudje siti hrupne kulture, v kateri živimo, in skušajo pobegniti k nečemu bolj preprostemu, bolj pristnemu …«
- Robyn Davidson, avtorica knjige
»Hotel sem posneti film, v katerem bi bila pokrajina lik. Nisem želel narediti nečesa, kar bi lahko posnel tudi v studiu. Projekt me je v tem smislu zelo privlačil. Poleg tega sem hotel snemati na filmski trak. Hotel sem narediti film, ki bi bil vreden tega truda. Snemati na filmski trak namreč – kot vsi vemo – ni več lahko, gre za umirajoč medij. Zdelo se mi je, da ta projekt zasluži bogastvo filma, poleg tega sem imel v mislih klasičen videz, hotel sem snemati veliko širokih planov, ne le bližnjih posnetkov. /…/ Želel sem mu vdihniti eleganco. Ni se mi zdelo smiselno narediti akcijske različice zgodbe. Hotel sem imeti razvijajoče se vzdušje ter spreminjajočo se svetlobo in pokrajino, ki bi izražali, kaj se dogaja v duševnosti junakinje. /…/ Pri Poteh sem imel bolj kot kadarkoli prej občutek, da je scenarij le izhodišče, da bo film nastal šele v puščavi; da ga bomo morali šele poiskati.«
- John Curran, režiser |
|
|
|