| Toše - The Hardest Thing (2009) | |
 |
|
|
|
 |
Ekskluzivni videoutrinki s predpremiere
Dokumentarec Toše - The Hardest Thing nudi ekskluziven in subtilen vpogled v zakulisje nastajanja istoimenskega - angleškega glasbenega albuma makedonskega zvezdnika in ambasadorja Unicefa Tošeta Proeskega.
Tošetu sledi z Jamajke, kjer je skupaj s komponistom Andyjem Wrightom ustvarjal glasbo, v London, kjer so sledila snemanja v studiju in fotošutingi...
Toda nastajanje albuma, ki bi naj Tošeta popeljal do svetovne slave, je zgolj kulisa, ki razkriva neizmerno hrepenenje, pogum, strast in ljubezen do glasbe, ki so poleg talenta nujni na poti do uspeha. Nadalje je film pretkan z rojevajočo se glasbo in z zgodbami o medčloveških odnosih - ponovno so tu ljubezen, zaupanje… V vsej pozornosti, ki jo je Toše deležen povsod, ostaja neverjetno skromen in preprost.
Mlad glasbenik je bil na svoji poti obdan s sodelavci, ki so bili hkrati odlični prijatelji. Naveza, ki ni izjemno redka le v glasbenem svetu, pač pa povsod! Preplet njihovih zgodb, ki brez izjeme prerastejo sterilnost pripovedovanja in postanejo zrcala človeških duš ter posnetkov navdušenih oboževalk in oboževalcev, ki na koncertih malodane padajo v trans, izoblikuje podobo o pevcu, ki je ob svoji kratki glasbeni poti odrasel, dozorel in se tik pred tragično smrtjo, že utrujen od zahtev kolesja glasbene industrije, zavedal polne cene, ki jo mora slehernik plačati, ko postane slaven. Nemalokrat so s trnjem posute tudi zvezde.
Film o Tošetu je hrepenenje po nenajdeni in hkrati hrepenenje po neuslišani ljubezni.
Dokumentarec Toše - The Hardest Thing je bil posnet v dveh delih. Prvi del je nastajal med snemanjem albuma na Jamajki in v Londonu. Drugi po Tošetovi smrti v Londonu, Dubrovniku, Skopju, Kruševu, Dubaju in Štokholmu.
Toše Proeski (1981-2007)
Že od malih nog je izkazoval ljubezen do glasbe. Glasbeni talent je podedoval po očetu Nikoli in mami Domeniki, izobraževal pa se je v glasbeni šoli in na Glasbeni akademiji. Do diplome sta mu ostala samo še dva izpita, ki jih je nameraval končati pomladi leta 2008.
Na svojem prvem nastopu je kot desetletni deček pel Ave Marijo in pustil občinstvo brez besed. Študiral je solo petje - tenor in bil med najboljšimi študenti. Kariero pop pevca je začel, ko mu je bilo 15 let z nastopom na festivalu ""Makfest". Leto kasneje je začel sodelovati z Grigorom Koprevom. Pesmi "Usne na usnama" in "Sunce u tvojoj zlatnoj kosi" mu odpro vrata makedonske glasbene scene. Leta 1999 je izdal svoj prvi album "Negdje u noći" in imel svoj prvi samostojni koncert. Čez dve leti (2001) začne sodelovati z menedžerko Ljiljano Petrović in izda svoj tretji album "Ako me pogledaš u oči". Leta 2002 se je podal na turneje izven Makedonije. Uspehi se sprva pokažejo v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini, kasneje pa še na Hrvaškem in v Sloveniji. Glasbeni kritiki so ga poimenovali kot pevca z angelskim glasom. S pridobljeno popularnostjo je želel še bolj pomagati tudi drugim, ki so pomoči najbolj potrebni. Leta 2003 je dobil Humanitarno nagrado Matere Tereze za svoje številne humanitarne nastope. Kmalu je postal tudi ambasador UNICEF-a in leta 2004 posnel pesem "This world", ki je postala UNICEF-ova himna.
Zaradi izjemnega glasu, klasične glasbene izobrazbe in zmag na številnih festivalih ga upravičeno imenujejo "makedonski Pavarotti", podelili so mu naslov za najbolj popularnega Balkanca, v čast pa si lahko šteje tudi nagrado matere Tereze za humanitarno delovanje in imenovanje Unicefovega "ambasadorja dobre volje".
Še večjo slavo je požel po nastopu na Evrosongu leta 2004 v Turčiji, kjer je s pesmijo "Life" zasedel 14. mesto.
Na slovensko tržišče se je prebil leta 2004, ko je izšel album "Dan za nas" in "Pratim te", že leto dni kasneje je imel prvi samostojni koncert v ljubljanskih Križankah, na hrvaškem pa je bil edini tuji izvajalec, ki je osvojil glavno nagrado Hrvaškega radijskega festivala. Istega leta je Toše album "Božilak" posvetil svojim makedonskim koreninam in makedonski narodni glasbi. Leto kasneje je izdal album "Igra bez granica" in se kmalu zatem začel pripravljati na snemanje svojega prvega albuma v angleškem jeziku, o katerem govori tudi film Toše-The hardest thing.
Toše Proeski je umrl 16. oktobra 2007. V Makedoniji je bil 17. oktober razglašen za dan žalovanja.
TOŠE PROESKI - KRATKA BIOGRAFIJA
- Rojen 25. januarja 1981, Prilep, Makedonija
- 1996. in 1997. "Melfest", zmagovalec festivala
- 1998. "Skoplje festival", izbor za pesem Evrovizije ("Ostani do kraja")
- 1998. začne sodelovati z makedonskim skladateljem Grigorom Koprovim in ustvarja svoje prve velike hite "Usne na usnama" in "Sunce u tvojoj zlatnoj kosi" s katerimi pride v sam vrh makedonske scene
- 1999. prva ekskluzivna pogodba z založbo "Avalon" in 15.5. izid debi albuma "Nekade vo nokta" ("Nekje v noči")
- 1999. "Skoplje festival", prva nagrada publike ("Tvoji poljupci na mojoj bijeloj košulji")
- 1999. poletje - Skoplje, prvi samostojni koncert
- 2000. za album "Nekade vo nokta" osvaja prestižne nagrade "12 veličanstvenih" za najboljši moški vokal, najboljši koncert leta, najboljši video,..
- 2000. "Skoplje festival" izbor za pesem Evrovizije ("Zlatni prsten napravljen od suza"), 3. mesto
- 2000. april; novi album "Sinot Božji"
- 2000./2001. kot študent glasbene akademije sodeluje v opereti
- 2001. Podgorica Festival, 2.mesto s skladbo "Nemir"
- 2001. marec - Skopje, 5 po vrsti razprodanih koncertov
- 2002. oktober - objavi tretji album: "Ako me pogledaš u oči"
- 2002. november - začetek velike turneje
- 2003. zmaga na velikem festivalu "Beovizija" s skladbo "Čija si" katera postane veliki hit, Toše začenja graditi mednarodno kariero
- 2003. zmaga na izboru za pesem Evrovizije
- 2004. v Turčiji predstavlja Makedonijo s skladbo "Life"
- 2004. izid albuma "Dan za nas", 4. po vrsti in prvega za območje Slovenije in Hrvaške
- 2005. junij - prva predstavitev slovenski publiki v živo - koncert v Križankah
- 2005. julij - izid albuma "Pratim te"
- 2006. julij - 2. mesto na HRF-ju za skladbo "Srce nije kamen"
- 2007. april - izid albuma "Božilak" (14 tradicionalnih makedonskih pesmi)
- 2007. julij - koncert v Križankah
- 2007. junij - nagrada HRF-ja: 'Grand Prix' v pop-rock urbani kategoriji
- 2007. september - izid albuma "Igra bez granica"
- 16. Oktober 2007 - umrl v prometni nesreči
Diskografija
1999. Nekade vo nokta
2000. Sinot Božji
2001. Ako me pogledaš u oči
2004. Dan za nas
2005. Pratim te
2006. Božilak
2007. Igra bez granica
2009. The hardest thing
Ekipa
Boštjan Slatenšek (scenarij, režija)
Boštjan Slatenšek (1971) je fotoreporter, scenarist in režiser. Študiral je zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1998 je delal kot svobodni fotoreporter in novinar, poročal s številnih kriznih ter vojnih žarišč. Kasneje je začel ustvarjati dokumentarne filme.
Njegov film Prgišče žalosti, posnet v Afganistanu, je leta 2008 prejel Zlati lokvanj za najboljši slovenski dokumentarec na Dokmi - festivalu dokumentarnega filma v Mariboru.
Nina Sever (producentka)
Nina Sever (1964) od leta 1984 članica skupine Videosex, zaradi delovanja na celotnem jugoslovanskem tržišču je kasneje prekinila študij muzikologije. Od leta 1990 se ukvarja z glasbenim managementom, med drugim tudi 15 let v založbi Dallas Records. Tošetov manager za Slovenijo od leta 2004, ko je prvič prišel na naše tržišče.
Igor Pediček (producent)
Igor Pediček (1958) je diplomirani filmsko-televizijski režiser in od leta 1989 lastnik produkcijske hiše Casablanca. V svojem dolgoletnem delu je kot producent ustvaril številne projekte: Leteča brata Rusjan, Prgišče žalosti, Kamera tukaj in tudi teče, Goa, mesto sreče, Talec, Lilijina zgodba, Bizgeci, Dobro urejeni mrtveci, Bizgeci, Leti…leti…ženska?, Nikogaršnja zemlja (No man's land), Blues za Saro. Številni med njimi so gostovali na prestižnih festivalih, prejemali nagrade, Nikogaršnja zemlja pa se lahko pohvali tudi z oskarjem za najboljši tujejezični film ter nagrado za scenarij v Cannesu. Njegovi zadnji projekti s katerimi se trenutno ukvarja so: Odsevi črnila, Brussels via Sarajevo, Deviški ples smrti in Deželica Pin Pan.
Ekipa
scenarist in režiser BOŠTJAN SLATENŠEK
producenta NINA SEVER in IGOR PEDIČEK
direktor fotografije BOJAN DOVRTEL
montažerja BOJAN DOVRTEL in BOŠTJAN SLATENŠEK
oblikovalec zvoka BORUT BERDEN
Produkcija
produkcija CASABLANCA FILM PRODUCTION in LILIJA ATELJE
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
