| Dobro urejeni mrtveci (2005) | |
 |
|
|
|
 |
Zgodba
Bosna, 2004. Risto in Safet sta zaposlena v mestni mrtvašnici. Dolge dneve si krajšata s stavami, koliko trupel bo prispelo v mrtvašnico. Nekega dne Risto stavi, da bosta prejela manj kot štiri, Safet pa meni, da bodo štiri ali več. Do konca stave je samo še slabe pol ure, v mrtvašnici pa je šele eno truplo.
Ruždija Kučuk, mestni povojni spletkar. Ker v Bosni po izbruhu vojne ni železniškega prometa, prevaža potnike s traktorjem, ki ga je kot človekoljubno pomoč prejel od nizozemske vlade. Ker pa so polja polna min, traktorja ne more uporabljati v prvotni namen, zato ga preoblikuje v lokomotivo. Zaradi svojega nestanovitnega značaja Ruždija trpi za nenavadno boleznijo: vsakič ko se znajde v izredno čustveni in stresni situaciji, omedli in ga doleti kratka klinična smrt. Znova se mu to zgodi, ko ves razburjen obišče Ministrstvo za promet z zamislijo, da bi privatiziral del železniške proge med svojo vasjo in Sarajevom. Risto že skoraj slavi svojo zmago, ko v mrtvašnico prispejo tri sveža trupla. Rijad Čengić, 29, arhitekt. Po vojni je zapustil Sarajevo in svojo kariero nadaljeval na Nizozemskem. Srečal je Daria, Sarajevčana istih let, ki je tam opravljal podiplomski študij. Nekaj tednov se je podaljšalo v dve leti. Prijatelja sta se nato vrnila v Sarajevo, saj je Dario dobil priložnost, da se kot predstojnik zaposli na Ministrstvu za promet. Rijad se je zaposlil v zasebni arhitekturni pisarni. Tam pa se nenehno spopada s težavami, saj ga njegov šef sovraži. Napetost med njima tistega jutra doseže višek, saj Rijad na delo pride nekaj minut prepozno in je nemudoma odpuščen. Jezen in razočaran uniči pisarno, se razide z Dariom in se ubije v izredno nenavadnih okoliščinah: pade s strehe svojega stanovanja. Zdi se, da je naredil samomor. Ministrica za promet, Envera Hadžić, okoli 45. Po običajnem jutru jo čaka zelo pomembna naloga: sklenitev dobrega posla med pogajanji z delegacijo EU. Slednjo zanima nakup deleža v mestnem železniškem sistemu.
Envera si pred sestankom krajša čas z ogledom in občudovanjem posnetka enega izmed svojih ministrskih govorov. Tako je zadovoljna s seboj, da se skoraj fizično zadovolji, a zmoti jo vratar: prišel je neznanec, ki želi privatizirati del železnice. Kakšen idiot! Po uspešnem sestanku se ministrica odpravi k svojemu osebnemu maserju. Pred semaforjem na streho njenega avtomobila pade truplo. Envera hoče zbežati, a nihče ne more ubežati pred svojo usodo. Srećko Piplica, upokojeni častnik JLA, 60. Konstrukcija njegove mojstrovine je v zaključni fazi: dizelsko letalo. Srećko želi postati prvi Bosanec v Guinnessovi knjigi rekordov, predvsem pa bi rad obiskal svojo hčerko, ki že od začetka vojne živi v Ameriki. Toda poleti z letalom so zelo dragi. Srećko vzleti s svojim izumom, leti nad mestom, zbega Rijada Cengića in pristane na glavi Envere Hadžić. V mrtvašnici so štiri trupla in Safet dobi stavo. Toda Ruždija Kučuk se prebudi in pokvari slavje.
Filmska ekipa:
BENJAMIN FILIPOVIĆ, režiser
Rojen v Sarajevu. Na praški akademiji FAMU je diplomiral iz filmske režije in sicer s filmom Plus, minus - jedan, za katerega je prejel nagrado "velika zlatna medalja Beograd" za najboljši kratki film ter posebno nagrado žirije na svetovnem študentskem festivalu v Münchnu. Sledila sta kratka filma Čežnja za Buenos Airesom in Mirna, ki sta bila izredno uspešna tako doma kot v tujini. Leta 1990/91 je režiral svoj prvi celovečerec in zadnji uspešni jugoslovanski film Praznik u Sarajevu, s katerim je navdušil na več domačih in mednarodnih festivalih ter prejel številne nagrade. Približno istočasno je režiral legendarno serijo Top lista nadrealista za TV Sarajevo, ki je bila nedvomna najbolj priljubljena serija na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Med vojno je Filipović režiral kultni film Mizaldo - kraj teatra, ki je bil premierno prikazan na Berlinalu 94, nato pa tudi na številnih drugih pomembnih svetovnih festivalih. Leta 1994 je v prestižnem berlinskem Grips Theater uprizoril igro Bosana, ki so jo v nemških gledališčih zaigrali skoraj stokrat. 1996 je postal eden izmed ustanoviteljev TV mreže OBN, kjer je delal kot umetniški vodja in glavni urednik. Za TV hišo je režiral kratki film Super dobra ideja, s katerim si je septembra 1997 v Barceloni prislužil veliko nagrado Evrope za najboljši kratki film v evropskem letu boja proti rasizmu, antisemitizmu in ksenofobiji. Leta 1999 je režiral 13 epizod TV serije Familija d.o.o. Trenutno dela kot profesor na Akademiji dramske umetnosti v Sarajevu in Tuzli.
Režiserjeva izjava
Kaj povezuje vsakogar izmed nas? Kaj je naš skupni imenovalec?
Smrt! Smrt nas na koncu poveže vse! In smrt ter vstajenje sta metafori za povojno Bosno, državo, ki je umrla in skuša vstati od mrtvih. Film Dobro urejeni mrtveci je šaljiv pogled na štiri mrtve like, ki v Bosno in med njene ljudi vračajo življenje. Svoj konec so dočakali na različne načine, a zbrali so se v isti mrtvašnici, kjer opisujejo svoje življenje in smrt. Ruždija Kučuk je uspešen poslovnež, ki skuša privatizirati in končno spet oživiti železnico. Simbolizira upanje Bosancev in njihove odločne napore ter napredek. Rijad, nesrečen demobiliziran vojak, mlad homoseksualec, ta svet zapusti, ko pade s strehe svojega stanovanja, medtem ko se skuša pomiriti po prekrasnem dnevu. Izgubil je službo, avto, stanovanje in na koncu življenje. Predstavlja tipičnega Bosanca, ki je izgubil upanje, a se bori za boljše življenje. Srećko Piplica skuša priti v Guinnessovo knjigo rekordov in zgodovinske knjige. Izumil je dizelsko letalo. Njegove sanje se razblinijo, ko njegov izum strmoglavi in ubije pokvarjeno ministrico Envero in Rijada. Envera in Braco Hadžić, podcenjen zdravnik, živita svoje že davno propadlo življenje, polno nesmiselnih dialogov, brez prave komunikacije. Braco je tisti, ki zaključi film, ko Ruždijo v mrtvašnici razglasi za živega in odloči stavo dveh mrliških oglednikov. Safet in Risto vsak dan stavita, koliko trupel bo prispelo v njuno mrtvašnico, središče vesolja, konec in začetek… Na koncu lahko rečemo, da skrbita za umrle, potem ko jih neusmiljeno obišče smrt.
Kaj povezuje te štiri zgodbe? Kaj povezuje te like, ko vstopijo v drugi svet, onostranstvo?
Kot vsaka oseba v opustošeni Bosni so preprosto povezani s časom, rojstvom, življenjem in smrtjo. Povezujejo jih upanje in sanje, ki so jih spremljale med vojno, na koncu pa dočakajo prezgoden in šaljiv konec. Bosanski dnevi se iztekajo. Iztekajo se dnevi na tem svetu, srečni in žalostni. Vsi smo samo potniki na poti do večnosti. To je zgodba o samo delčku te poti.
DUNJA KLEMENC, producentka
Dunja Klemenc se je rodila v Ljubljani. Diplomirala je v Beogradu na Akademiji umetnosti, produkcijski oddelek. Že od leta 1967 je scenaristka, asistentka režije, kostumografinja in producentka za dokumentarne filme, televizijske serije in celovečerce na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Od leta 1987 do 1998 je bila vodja otroškega programa na slovenski televiziji. Leta 1989 je v Ljubljani ustanovila produkcijsko hišo STUDIO MAJ, d.o.o., kjer deluje kot izvršna direktorica in producentka.
2004/05 - Celovečerec Warchild - the missing, koproducentka (v postprodukciji), Nemčija, Slovenija
2003/04 - Celovečerec Dobro urejeni mrtveci, producentka, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Francija, Italija, Nemčija
2003 - Celovečerec Sence časa, producentka, Avstrija, Slovenija, ZDA
2002 - Celovečerec 11-09-01, producentka kratkega filma Danisa Tanovića, Francija
2001 - Celovečerec Zgodba o Lili, koproducentka, Francija, Grčija, Slovenija
2000/01 - Celovečerec Nikogaršnja zemlja, koproducentka in izvršna producentka, Francija, Slovenija, Italija, Belgija, Velika Britanija, oskar za najboljši tujejezični film, zlati globus, evropska filmska nagrada
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
