Nikogaršnja zemlja (2001) | |
|
|
|
|
Zgodba
Zgodba govori o dveh vojakih, Bosancu Čiku in Srbu Ninu, ki leta 1993 med vojno v Bosni, obtičita na ozemlju med dvema sovražnima stranema, na nikogaršnji zemlji. Vojaka skušata na različne načine poiskati pot iz nenavadne zadrege. Pogumni narednik Združenih narodov jima pri tem kljub ukazu, naj ne posreduje, priskoči na pomoč.
Nastala situacija ob prisotnosti novinarjev postane mednarodni incident.
Čiki in Nino se skušata sredi obupa in norosti, ki vojno spremljajo, pogajati za svoji življenji. V situacijo je vpletenih več strani, svetovni mediji pa nestrpno čakajo na izid.
Film je zgodba o preprostih ljudeh, porinjenih v vrtinec nacionalnih sovraštev in političnih iger. Je pripoved o človeku v nečloveških situacijah, v katere ga lahko pahne le človek. Ne ukvarja se s tem, kdo je vojno začel, temveč je pripoved o nesmiselnosti vojne, in predstavlja veliko metaforo Bosne in Hercegovine. Zgodba je prežeta z ironičnim in ciničnim humorjem, s simboliko pa kaže vse elemente, ki jih je vsebovala ta vojna: nesmiselno vojno, dvolično Evropo in svet, ki gledata le na svoje interese, ter dejstvo, da ni pomembna resnica, temveč le vroča zgodba za gledalce širnega sveta.
Glavni vlogi
ČIKI (Branko Djurič), 35, je preprost človek. Živel in delal je v neki vasici, večere pa preživljal v lokalni kavarni z ljudmi, ki jih je poznal od otroštva. Njegovo življenje je bilo do začetka vojne izredno mirno. Po tem je v nekaj dneh izgubil vse. Hiša, ki mu jo je zapustil oče, je pogorela, z njo pa je pogorelo tudi vse kar je imel. Ker ni hotel zbežati, in ker je nekdo pač moral plačati račune, se je pridružil vojakom.
NINO (Rene Bitorajac), 27, je bil študent, ki je živel pri starših v mestu na severu Bosne, ki je bilo do konca porušeno. V vojno se ni vpletal, dokler ga ni mobilizirala srbska vojska. To je bil odločilni trenutek, ko se ni mogel več obnašati tako, kot da se vojna dogaja drugje, nekje zelo daleč.
Igralska zasedba
Branko Djurić (Čiki) se je rodil leta 1962 v Sarajevu. Tam je obiskoval igralsko akademijo. Igra od leta 1970 naprej. Njegova kariera vključuje vloge v gledališču, kinu in na televiziji. Pojavil se je v filmu Emira Kusturice DOM ZA OBEŠANJE, Gorana Gajića KAKO JE PROPAO ROCK'N'ROLL in Ademira Kenovića OVO MALO DUŠE.
Rene Bitorajac (Nino) je začel igrati že pri sedmih letih. Rodil se je v Zagrebu in se prvič pojavil leta 1981 v filmu GOSI IZ GALAKSIJE. Šolal se je na akademiji dramskih umetnosti in kulture in bil v vojski. Pojavil se je na mnogih odrskih uprizoritvah, vključno z igranjem v Hrvaškem narodnem gledališču. Nastopil je že v desetih filmih, denimo v GARIBALDIJU, kot glavni ter stranski igralec. Trenutno igra v TREČA SREČA.
Filip Šovagović (Cera) se je rodil na Hrvaškem. Njegov velik filmski repertoar vključuje filme NEBO SATELITI, BOGORODICA, ČETVERORED, TRANSATLANTIK in PONT NEUF, ki ga je režiral Željko Senečić.
Georges Siatidis (Narednik Marchand) se je v zadnjih desetih letih pojavil v mnogih kritiško priznanih filmih, vključno z AVSTRALIJO, v katerem je zaigral tudi Jeremy Irons, TRAIN DE VIE in BABYLONE. Pohvali pa se lahko tudi z bogato kariero v gledališču, kjer je igral od Shakespeara do Shawa.
Katrin Cartlidge (Jane Livingstone) je igrala v mnogih opaznih filmih, ki so prejeli ali pa bili nominirani za različne nagrade. Igrala je v CLAIRE DOLAN (uradni izbor v Cannesu leta 1998), za katero je leta 1997 tudi prejela nagrado za najboljšo igralko. Leta 1998 je bila nominirana za najboljšo evropsko igralko, za vlogo v filmu Mikea Leigha KARIERISTKE. Pojavila se je tudi v Lars Von Trierjevem filmu LOM VALOV, ki je leta 1996 v Cannesu prejel nagrado žirije, ona pa je od londonskih kritikov prejela nominacijo za najboljšo igralko. Njene ostale vloge vključujejo film Mančevskega PRED DEŽJEM (nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film leta 1995, nominacija za zlatega leva ter nagrada mednarodnih kritikov na beneškem festivalu leta 1995), NAKED Mikea Leigha in WEIGHT OF WATER Kathryn Bigelow. Igrala je tako na odrskih deskah, kot tudi na televiziji.
Simon Callow (Polkovnik Soft) se odlikuje po bleščeči karieri v filmu, televiziji in odru. Njegove filmske vloge vključujejo Formanov AMADEUS, SOBA Z RAZGLEDOM Jamesa Ivoryja, ŠTIRI POROKE IN POGREB Mikea Newella in ZALJUBLJENI SHAKESPEARE Johna Maddena. Na televiziji se je pojavil v DAVIDU COPPERFIELDU in FEMME FATALE. V gledališču je igral v TITUSU ANDRONICUSU, DICKENSU in AMADEUSU.
Za kamero
Igralska zasedba je sestavljena iz odličnih igralcev iz Slovenije in ostalih držav bivše Jugoslavije, naj omenimo le nekatere: Branko Djurić, Filip Šovagović, Rene Bitorajac, Mustafa Nadarević, Djuro Utješanović, Bora Stjepanović, Tanja Ribič, Bogdan Diklić, ter iz mednarodnih filmskih zvezd kot sta Katrin Cartlidge, ki jo poznamo iz filmov Karieristke, Lom valov, Pred dežjem, ter Simon Callow, prekaljeni filmski igralec, ki je pomembno zaznamoval filmske uspešnice, kot so Zaljubljeni Shakespeare, Štiri poroke in pogreb, Amadeus, Maurice, Soba s pogledom, itd.
Nikogaršnja zemlja je razen ene studijske scene v celoti posneta v Sloveniji, v vasi Bač blizu Pivke. Koproducenta in izvršna producenta filma sta Dunja Klemenc (Studio Maj) in Igor Pediček (Casablanca), Filmski sklad Slovenije pa je prispeval desetodstotni delež. Glavni producent filma je francoska produkcijska hiša Noe Productions, bolj znana po filmih Milča Mančevskega Pred dežjem in Aktana Abdikalikova Deseti brat, poleg Slovencev pa so v vlogi koproducentov sodelovali še Man's Film iz Bruslja, Benettonova Fabrica, ki je poskrbela za postprodukcijo in Villiers/Counihan Films L. t. d. iz Velike Britanije.
Danis Tanović (scenarist/režiser) se je rodil v Bosni in Hercegovini. Režiral je veliko priznanih dokumentarnih filmov, katere so finančno podprle tako humanitarne organizacije, kot bosanska vlada. Veliko teh filmov je opisovalo vojno v Bosni, ljudi, ki so jo preživeli oz. bili neposredno vpleteni v boj. Eden takih filmov je PORTRAITS D'ARTISTES PENDANT LA GUERRE (1994), ki je govoril o štirih umetnikih med obleganjem Sarajeva. Njegov sijajen repertoar je prejel številne nagrade. Poleg tega, da je snemal svoje filme, je bil Tanović odgovoren tudi za filmski arhiv bosanske vojske, za katerega je posnel preko 300 ur dogajanja na prvi bojni črti v Sarajevu.
|
|
|
|