| Dolga pot navzdol (2014) | V kinu od: 6. 11. 2014 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Štirje izgubljenci - osramočeni televizijski voditelj, najstnica, ki rada preklinja, osamljena mati samohranilka in egocentrični glasbenik – se odločijo, da si na isti dan, na novoletni večer, vzamejo življenje. Ko se slučajno srečajo na londonskem nebotičniku Topper, priljubljenemu kraju za samomore, se dogovorijo, da bodo načrt preložili za šest tednov. Tako postanejo neobičajna, disfunkcionalna družina in medijska senzacija. Skupaj iščejo razloge, zakaj živeti naprej.
Dolga pot navzdol je brezobzirna, a ganljiva črna komedija, posneta po romanu Nicka Hornbyja.
O KNJIGI
Črna komedija o dveh sorodnih tabujih, samomoru in depresiji, se bo morda komu zdela tvegan projekt, toda pisatelj Nick Hornby se je tematike uspešno lotil v zabavnem, žalostnem in zelo človeškem romanu Dolga pot navzdol iz leta 2005. Hornbyjeva drzna zgodba raziskuje srca in duše štirih izgubljencev, ki se za novo leto srečajo na vrhu londonskega nebotičnika, kjer se hočejo ubiti. Toda samotno smrt jim prepreči prihod drugih junakov zgodbe. Zgodbo pripoveduje izmenoma vsak od njih, Hornby pa opisuje zaplete četverice, ki sklene dogovor o začasnem odlogu načrtov, ustvari disfunkcionalno družino in da življenju še eno priložnost.
Hornby je navdih za Dolgo pot navzdol dobil, ko je slišal, da so nekateri dnevi v letu priljubljeni med samomorilci. Ko je šel večkrat čez most Archway, ki stoji blizu njegovega doma na severu Londona in je znan po samomorih, je pomislil: »Ali to pomeni, da bom na tako priljubljeno noč morda videl še koga, ki razmišlja podobno?«
Štiri glavne like romana je zasnoval tako, da je raziskoval različne teme. Pri Martinu je razmišljal o posledicah slave in osramočenosti zaradi nezakonitega dejanja in javnega propada. Avtor poudarja, da je ta tema od izdaje knjige obrodila plaz opolzkih naslovov. »Martin ni pedofil,« pravi Hornby. »Spal je s petnajstletnico, ki je bila videti starejša. Ker pa je poročen in ima otroke, tega seveda ne bi smel.«
Čeprav ima tudi Hornby, tako kot Maureen, invalidnega sina, pa njenega lika ni ustvaril po lastnih izkušnjah. Ustvaril ga je po življenju ljudi, ki jih je spoznal v podobnih okoliščinah in ki so postali zelo osamljeni, njihovo življenje pa težavno. »Ko sem dobil sina, sem vstopil v sobo, za katero prej nisem vedel,« pravi.
Hornby je navdih za Jess našel pri mladih Londončanih, ki jih je učil in srečal. »Imeli so ogromno energije, ki pa so jo narobe usmerili. Ustvariti Jessin lik je bilo zelo zanimivo, saj ne upošteva družbenih norm. V prazni sobi bi se lahko stepla.«
JJ-ja je hotel prikazati kot umetnika, ki se s težavo prebija, kot mladeniča, ki se mu sanje o glasbenem uspehu niso izpolnile. »Kdor se ukvarja z umetnostjo, doživi temne dni, ko se sprašuje: Sem si v sramoto? Naj vse skupaj pustim? In kaj naj potem počnem?«
Čeprav je tema resna, je Hornby Dolgo pot navzdol napisal kot črno komedijo in pri bralcih naletel na dober odziv. Vodilni angleški pisatelj poudarja, da je tolažbo v zgodbi moč najti v tem, da so akterji na začetku na najnižji točki, vse, kar pride za tem, pa je postopno pot do nekakšnega razsvetljenja in osvoboditve. »Knjiga je zelo priljubljena, kot je večina Nickovih,« pravi Pierce Brosnan, ki igra Martina. »Ta ima posebno noto, ker govori o žalosti, tragediji, o nesrečnih straneh življenja, a to počne na humoren način. Nick piše z veliko strastjo, njegovo pisanje je zelo tekoče in raznoliko.«
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
