| Na odru (2004) | V kinu od: 7. 10. 2004 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Zgodba
V tej duhoviti in dinamični glasbeni komediji Bernard Frédéric (Benoît Poelvoorde) živi (zaradi nizke najemnine) v vzorčni hiši - skupaj z ženo Véro (Julie Depardieu), ki jo ima resnično rad, in simpatičnim sinkom Sébastienom.
Dela kot bančni uradnik in se trudi biti dober mož in oče. Zaman - vse bolj ga vleče v kožo Clauda Françoisa, čigar dvojnik je. Kot pravi sam: "Po poklicu sem Claude François". Kdo je Claude François? Kultni pevec, ki je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih pionir rokenrola v Franciji, soavtor ene najbolj priljubljenih pesmi v zgodovini zabavne glasbe. Pod naslovom My Way jo je Paul Anka prepesnil v angleščino; peli so jo in jo še pojejo vsi največji - od Franka Sinatra do Elvisa Presleyja. Ko Bernarda pokliče njegov stari pajdaš Kuskus (Jean-Paul Rouve), ki ga opozori na televizijsko tekmovanje dvojnikov, nekakšno olimpijado imitatorjev, se hitro pusti prepričati.
Spet si nadene blond lasuljo s skrbno nalakirano pričesko, kakršno je nosil Claude. S Kuskusom zbereta razkošne, kičaste kostume, po katerih je Claude slovel, vadita pesmi in plesne korake. Bernard ima tudi svoje plesalke - Bernardetke, tako kot je Claude imel svoje Claudetke. Z dekleti potujejo po Franciji, nastopajo na raznih veselicah in sejmih in si tako nabirajo kondicijo za nastop na predizboru. A tudi konkurenca ne počiva. Njegov tekmec, tudi dvojnik Clauda Françoisa, mu podtakne dvojno agentko, svojo plesalko Vanesso, ki se pridruži Bernardetkam. Bernard je čedalje bolj zasvojen z odrom in pijan od aplavza navdušenega občinstva. Ko ga žena zaloti golega v kadi s prav tako golo Vanesso (kjer resda vadita pesem Šampanjec je tekel v potokih), je njegov argument, da so vsi veliki možje - od Napoleona do Billa Clintona - imeli ljubice, ne prepriča. Besno odvihra in šele takrat Bernard začuti grozno praznino.
Žena se s sinom preseli h kolegici. S Kuskusom se odpravita tja, da bi Sébastienu voščila za rojstni dan. Na Kuskusovo pobudo z malim vadita veliko uspešnico Clauda Françoisa Telefon joče (Le Téléphone plure), ki jo je posnel leta 1974 in je dosegla rekord: dva milijona prodanih plošč. To ženo še bolj razbesni. Sina ji že ne bo speljal na kriva pota, na nastope po raznih sejmih belušev in kolin. Točka na predizboru se konča s polomom. Vanessa ga spotakne in Bernard pade, kolikor je dolg in širok. Z ganljivim govorom vseeno prepriča gledalce, da mu dajo možnost za nastop na televizijskem finalu, a to ga ne potolaži. Ves strt sklene, da bo končal kot svoj idol (čeprav je leta 1978 v Claudovem primeru šlo za nesrečo, ne za samomor). Leže v kad in še ves moker menja žarnico. Zagrne ga tema. Če ne bi bilo Kuskusa ... A njegov zvesti prijatelj je tu. Še omotičnega ga naravnost iz bolnice odpelje na televizijo, ki prenaša v živo tekmovanje dvojnikov. Še enkrat bo presenetil in pretresel vse - sebe, ženo in gledalce.
Igralska zasedba
V naslovni vlogi blesti belgjjski igralec BENOÎT POELVOORDE (Bernard Frédéric). Ker ni nikoli pel, je bil sveto prepričan, da tudi v filmu ne bo, da si bodo pač pomagali s playbackom. Dokler ga ni vzel v roke sloviti učitelj petja Richard Cross, ki mu je uspela čarovnija: Benoîta je pripravil do tega, da je začel peti - in to odlično. Benoît Poelvoorde je Claudu Françoisu resnično zlezel pod kožo. Postal je on, njegov glas, njegovi gibi. Pri vsem tem pa je najbolj čudno, da mu sploh ni podoben.
Benoît Poelvoorde je tudi scenarist in režiser. Kot igralec se je uveljavil v vlogi morilca Bena v ciničnem filmu Zgodilo se je blizu vas (C'est arrivé pres de chez vous), ki je bil uspešen na cannskem festivalu leta 1992. Svojevrstno priznanje je doživel tudi letos, ko je bil na tem uglednem festivalu član žirije, ki ji je predsedoval Quentin Tarantino.
Malo je manjkalo, da JEAN-PAUL ROUVE (Couscous) sploh ne bi nastopil v filmu Na odru. Režiserju Yannu Moixu ni bila pogodu njegova gledališka skupina Robins des Bois in njen humor. Njun skupni agent je izsilil srečanje in Yann Moix se je moral vdati: Jean-Paul Rouve je nedvomno najboljši Kuskus.
Jean-Paul Rouve je tudi scenarist. Kot igralec je vsestranski: nastopa v gledališču, na televiziji in v filmu. Pri nas smo ga nedavno videli v dveh komedijah: Asteriks in Obeliks: Misija Kleopatra (Astérix et Obélix: mission Cléopâtre) in Gostišče pri mami (Tanguy).
JULIE DEPARDIEU (Véro) je Gérardova hči, ki pa dolgo ni vedela, ali se bo povsem zapisala igralstvu. Zadnje čase se - ne glede na očetovo slavo - čedalje bolj uveljavlja kot igralka. Kritiki in gledalci se strinjajo, da je v filmu Na odru vlogi Bernardove žene Véro vdihnila nepričakovano globino in ganljivost. Letošnje leto je bilo plodno zanjo. Ovenčalo jo je z dvema nagradama cezar: za najbolj obetavno igralko in za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu Clauda Millerja La Petite Lili.
Filmska ekipa
Film je režiral YANN MOIX, ki je postal režiser bolj po sili razmer. Začel je kot novinar in nadaljeval kot pisatelj. Napisal je tudi knjižno uspešnico Podium, po njej tudi filmski scenarij, za katerega pa ni našel kupca, tako da se je režije lotil kar sam. Po splošnem priznanju - več kot uspešno. Najbolj hvalijo nadrealistični prizor, v katerem Bernard lebdi med življenjem in smrtjo. Prikaže se mu oboževani Claude François in skupaj zapojeta slavno pesem Comme d'habitude (My way v angleški priredbi).
Režiserski prvenec je doživel leta 2001 s filmom Grand oral.
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
