Ugrabitev (2012) | V kinu od: 7. 05. 2014 |
|
|
|
|
|
V Kinodvoru od 7.5.2014
Indijski ocean, sodobnost. Dansko tovorno ladjo MV Rozen nekaj dni po izplutju iz pristanišča ugrabijo somalski pirati in v zameno za izpustitev talcev zahtevajo veliko vsoto denarja. Direktor prevozniškega podjetja Peter Ludvigsen nemudoma poišče pomoč strokovnjaka, vendar kljub njegovim svarilom vztraja, da se bo s pirati pogajal sam. Medtem ko se dnevi počasi spreminjajo v tedne, tedni pa v mesece, napetost med člani posadke, njihovimi družinami, pa tudi med pirati samimi, vse bolj narašča ...
Tako kot Vinterbergov Lov, pri katerem je Tobias Lindholm sodeloval kot soscenarist, je tudi Ugrabitev vrhunski psihološki triler, zgrajen na napeti in avtentični zgodbi ter prepričljivih igralskih nastopih.
Zanimivosti
Podobno kot Lindholmov režijski prvenec R, ki je bil posnet v resničnem zaporu, z resničnimi pazniki in bivšimi kaznjenci, je tudi Ugrabitev nastajala v realističnih pogojih. Ekipa je snemala v Indijskem oceanu, na ladji, ki je bila leto prej ugrabljena, ter v prostorih prevozniškega podjetja, kjer so se dejansko odvijala pogajanja. V eni izmed vlog nastopi profesionalni pogajalec, ki se je snemanju najprej pridružil kot svetovalec.
Iz prve roke
»Preden sem se rodil, je bil moj oče mornar, a mi o tem nikoli ni govoril. Morda je to razlog, da je bilo morje vedno v mojih mislih. Ob ugrabitvi danskih tovornih ladij Danica White in CEC Future v letih 2007 in 2008 sem odkril svet, za katerega nisem vedel, da obstaja. Svet, v katerem so se prevozniška podjetja prisiljena pogajati neposredno s pirati, svet, v katerem pirati zaslužijo milijone dolarjev, mornarji pa mesece preživijo kot talci, brez kakršnegakoli vpliva na svojo usodo. /…/ S somalskimi pirati je povezanih veliko mitov in predstav. Tu je na primer mit, da so kot Robin Hood, ubogi ribiči, ki so jim vse ribe pobrale velike evropske ribiške ladje. Pa mit, da prevozniška podjetja vodi kopica pohlepnih barab, ki jim ni mar za mornarje. Potem je tu še mit, da se mornarjem v ujetništvu čisto dobro godi, pa tudi tisti, da morajo jesti lastne iztrebke. Bilo je zanimivo pomesti z vsemi temi govoricami in predstavami. /…/ Filma, ki bi predstavil resnico o ugrabitvah v Indijskem oceanu, nisem mogel narediti, saj menim, da ta resnica ne obstaja. Lahko pa sem posnel film o mornarjih, piratih, vodstvu podjetja in sorodnikih. Oni obstajajo. In če se zdi, da film govori o njih, potem sem prišel zelo blizu svojemu cilju. /…/ Pri delu se držim načela, ki pravi: 'Na prvem mestu je resničnost.' Vedno si vzamem več časa za raziskovanje kot za pisanje scenarija. Vedno poskušam najti zgodbo, ki je boljša od česarkoli, kar bi si lahko izmislil sam. /…/ Zdi se mi, da imam raje resničnost kot fikcijo. Resnična ljubezen je zapletena, neprijetna, polna ljubosumja, pa tudi čudovita. Resnično nasilje je surovo, gnusno in nerodno. Resnični pot nikoli ne teče po čelu na lep in eleganten način. /…/ Fikcija pogosto skuša pripovedovati tako natančno, da uniči intenzivnost in iskrenost. Realizem je zame igra, ki zahteva veliko discipline. Če hočeš povedati zgodbo o resničnih ljudeh, moraš prisluhniti njihovi resničnosti. Resničnost je polna logike, ki je ne moreš prezreti preprosto zato, ker ti je všeč nekaj bolj dramatičnega. /…/ Če ljudem daješ tisto, kar pričakujejo, se bodo začeli dolgočasiti. Na neki način seveda vedno vodiš gledalca. Nočem pa prevzeti odgovornosti za njegova čustva. Prevzamem le odgovornost za zgodbo. Namesto manipuliranja skušam v gledalcu vzbuditi resnična čustva. To je moj cilj.«
- Tobias Lindholm, režiser in scenarist |
|
|
|