| Barbara (2012) | V kinu od: 30. 01. 2013 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Poletje, leto 1980. Zdravnica Barbara zaprosi za dovoljenje za odhod iz Nemške demokratične republike (Vzhodne Nemčije). Namesto odobritve jo kaznujejo in preselijo iz Berlina v majhno bolnišnico na podeželju, daleč od vsega. Jörg, njen ljubimec, ki živi v Zvezni republiki Nemčiji (Zahodni Nemčiji), načrtuje njen pobeg.
Barbara potrpežljivo čaka in nikakor noče zaživeti v novem okolju. Novo stanovanje, sosedje, poletje, podeželje - vse to ji ne pomeni nič. Na pediatrični kirurgiji, ki jo vodi njen novi šef Andre, je sicer skrbna do bolnikov, a vselej ohranja razdaljo do sodelavcev. Čuti, da se bo njena prihodnost pričela šele po pobegu iz države. Toda Andre v njej prebudi čustva, saj ji povsem zaupa, je ljubezniv in ima prikupen nasmeh. Zakaj jo zaščiti, ko pomaga pobegli mladenki Sarah? So mu dodelili nalogo, da jo opazuje? Je zaljubljen vanjo?
Dan načrtovanega pobega je vse bliže, toda Barbara se vse težje obvladuje in postavlja pod vprašaj svoja čustva, načrte, ljubezen.
Izjava režiserja
V filmih zadnjih let je bila Vzhodna Nemčija pogosto prikazana precej črnobelo - brez barv, brez vetra, zgolj sivina in utrujeni obrazi, podobni tistim pri krmežljavih potnikih na nočnih vlakih na železniški postaji v Geri. Nismo želeli ustvariti slike zatiranega ljudstva in ga obarvati z nedolžno, odrešilno ljubeznijo. Izogibali smo se simbolom, saj jih potem vedno dešifriramo in ugotovimo tisto, kar smo že vseskozi vedeli.
Dogovorili smo se, da v filmu prikažemo vrzel med ljudmi, z vsemi nastalimi bremeni, vsem, zaradi česar so postali tako nezaupljivi, vsem, kar zavračajo ali sprejemajo. Ena izmed igralk, ki je želela zapustiti Vzhodno Nemčijo ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja z izgovorom, da ima na Zahodu gledališko turnejo, nam je med vajo zaupala, kako je sprejemala povabila na večerje, čeprav je vedela, da se jih ne bo udeležila. Izginila bo, za vedno. In ostane občutek strašanske osamljenosti, saj povratka nazaj ni in življenje, ki si ga živel, bo za vedno izginilo. Ena izmed odmevnih vrstic slovite pisateljice Anne Segher se glasi: "Ko izgubiš svojo preteklost, prihodnosti ne boš imel." In takšni občutki igralko spremljajo še danes.
(Christian Petzold)
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
