| Sijaj v očeh (2003) | V kinu od: 24. 06. 2004 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Zgodba
Čudovita in ganljiva romantična komedija v obleganem Beogradu. To je zgodba o mladem študentu Labudu, ki beži zaradi etničnega konflikta v svoji pokrajini in lepotici Romani, ki pripada napačni strani etnične razdelitve. Protagonista se srečata in zaljubita kot begunca v Beogradu v sredini devetdesetih. Toda obiščejo ju duhovi iz preteklosti in ju skušajo ločiti. Breztelesno se skuša v številnih zabavnih prizorih vmešavati v svet telesnega.
Creativa Cinemania group, Yodi in Moviecraftsman vam predstavljajo film Srđana Karanovića Sijaj v očeh. Prvi jugoslovanski film, ki prikazuje posledice nedavnih balkanskih vojn, toda nihče ni ubit, ranjen, ustreljen ali zatiran. Vojna se skorajda ne omenja. Gre za poetični surrealizem z balkanskim priokusom.
O produkciji
Navdih & Scenarij
Razpad Jugoslavije in začetki nezaželenih vojn sovpadajo z obdobjem, ko je režiser Srđan Karanović ravno končeval svoj prejšnji film Vir, ginia (1991) in sklenil, da bo le-ta tudi njegov zadnji. "Počutil sem se povsem nemočnega pred mogočnimi uničevalnimi silami v času politike Slobodana Miloševiča. Nisem hotel snemati filmov, še zlasti ne v svoji domovini. Bilo bi sramotno, če bi iskal denarno podporo v državi, ki je verjetno najbolj odgovorna za krutosti, ki so doletele in spremenile ogromno življenj, tudi mojega."
Karanoviću so kmalu zatem ponudili mesto predavatelja v Ameriki. Odšel je in bil pri tem uspešen. "Počutil sem se kot ubežnik, kot nekakšen "prostovoljni begunec". Zapustil sem svojo mamo, dom, razpadajočo domovino, vojne, prijatelje, stanovanje in svojo kariero filmskega režiserja. Spoznal sem veliko novih prijateljev in nisem živel slabo. A bil sem osamljen. V tem času sem opazil, da imam namišljene pogovore z ljudmi, ki sem jih zapustil v Beogradu in Jugoslaviji, tudi s svojim očetom, ki je umrl pred mnogimi leti. Svet okoli sebe sem videl drugače, videl sem drugačne ljudi, filme, izložbe, drugačno pokrajino. Ta pogled bi bil njim všeč. Včasih sem celo upošteval njihov nasvet, ki bi mi ga dali, če bi bili resnični."
Karanović je po televiziji spremljal vedno večje skupine beguncev iz vseh koncev Jugoslavije, ki so preživeli etnično čiščenje, tavali iz enega konca države na drugega in v sebi nosili spomine iz preteklega življenja. "Bil sem jim zelo blizu, čeprav sem bil povsem drugačen begunec. In tako se je začelo."
Karanović se je odločil napisati zgodbo o vojni, zgodbo, ki je zagotovo ni bilo moč videti na malih zaslonih. Dolgo časa je izpopolnjeval scenarij. "Ni šlo za to, da sem ga pisal previdno in nato napisal ponovno. Težava je bila v tem, da film ni mogel uiti nemirni zgodovini pokrajine. Zdelo se je, kot da se naše življenje in zgodovina borita proti nastanku tega filma. Toda s Simonom Perryem in Mikeom Downeyjem smo bili odločeni, verjeli smo v film in vztrajali pri projektu."
Režiser se je osredotočil na begunce in njihovo stremenje k normalnemu življenju sredi vseh nemirov. Želel je dokazati, da "hudič ni tako zloben, kot se zdi." "Upam, da bo film Sijaj v očeh gledalcem vlil upanje v brezupnih trenutkih in jim pokazal, da ima tudi na Balkanu življenje lahko pomen."
Produkcija
Osemletna produkcija celovečerca Sijaj v očeh se je pričela s scenarijem, katerega zgodba se odvija v Beogradu tik pred podpisom Daytonskega sporazuma. Vojna se je bližala koncu, Karanovićevi producenti pa so skušali ustvariti film z balkanskimi sredstvi in lokacijami.
Britanski in srbski producenti so ravno zaključevali finančno strukturo in projekt je od predprodukcije ločevalo le še nekaj dni, ko so se bitke med Miloševičevo vojsko in kosovskim KLA-jem le še okrepile. NATO je pričel z bombardiranjem Miloševičeve Jugoslavije. Država je bila odrezana od zahodnega sveta in koprodukcija ni bila več možna.
Nazaj na začetek. Edina tipična balkanska država, ki ni bila v vojni, je bila Makedonija. Makedonsko ministrstvo se je takoj vključilo v projekt. Sporazumeli so se glede financiranja. Zaradi spremenjenih lokacij in narodnosti so priredili scenarij. Toda politični nemiri so dosegli tudi Makedonijo in tudi tokrat so bile možnosti za snemanje vse manjše.
Sredi leta 2002, ko je bil Milosevič že za rešetkami v Haagu, se je film končno vrnil v Beograd. S pomočjo državnega filmskega sklada Srbskega ministrstva za kulturo je Sijaj v očeh končno dobil potrebno podporo.
Snemanje se je začelo avgusta 2002, že na začetku maja 2003 pa so film zavrteli takratnemu direktorju beneškega filmskega festivala Moritzu de Hadelnu, ki ga je takoj vključil na tekmovanje.
Igralska zasedba
Senad Alihodžić (Labud)
Rojen je leta 1978 v Sarajevu. Tam trenutno obiskuje "Akademijo scenskih umjetnosti", kjer je absolvent. Leta 2001 je igral na odru sarajevskega Narodnega gledališča ter v Kamernem teatru 55.
Ivana Bolanča (Romana)
Rojena je leta 1977 v Zagrebu. Končala je splošno gimnazijo v Zagrebu, leta 2001 pa je diplomirala iz igre na Akademiji dramskih umetnosti. Od leta 2002 je stalna članica Mestnega dramskega gledališča Gavela. Igrala je v predstavah, ki so jih režirali Paolo Madeli, Krešimir Dolenčič, Dražen Ferencin, Nina Klefin, Ozren Prohič. Igrala je tudi v filmu in na televiziji.
Jelena Đokić (Vida)
Rojena je na Hrvaškem, končala pa je Fakulteto dramskih umetnosti v Črni Gori. Živi in dela v Srbiji. Izbor gledaliških predstav: Pipi v "Pipi Duga čarapa", Sonja v "Zločinu i kazni", Anjesa v "Školi za žene", Katarina, "Bokeski d-mol", Otac Aleksej, "Jegorov put", Klara v "Ledi", Saša v "Ivanovu", princeza Ateh, "Hazarski rečnik"... Nagrade: Miloš Žutić, Zoran Radmilović, Avdo Mujcinović, Gran prix Kotora, Udruženja dramskih umetnika Črne Gore. Filmi: "Sjaj u očima" in "Diši duboko"
Gorica Popović (mati)
Boris Komnenič (profesor Jablan)
Matija Prskalo (Agnes)
Lotos Sparovec (Igor)
Branko Cvejić (oče)
Filmska ekipa
Srđan Karanović (režiser in scenarist)
Karanović je magistriral leta 1970 na Fakulteti filmske in televizijske umetnosti v Pragi (FAMU). Njegova kariera vključuje 8 celovečercev, več kot 70 dokumentarcev in številne televizijske drame in serije. The Reckless Years (1975) velja za najboljšo televizijsko serijo nekdanje Jugoslavije, Look at me Unfaithful Woman (1974) pa so kritiki uvrstili med 10 najboljših televizijskih filmov. Njegovi filmi se vrtijo na vseh večjih mednarodnih filmskih festivalih po svetu. Je scenarist ali koscenarist vseh svojih televizijskih filmov in celovečercev.
Filmografija:
LOVING GLANCES (2003)
VIRGINA (1991, 101 minute)
Grand Prix - Valencia, Prix Special - La Baulle
Nominiran med 10 najboljših evropskih filmov leta
Nagrada Felix za najboljšo stransko igralko
Po izboru kritikov najboljši jugoslovanski film leta
A FILM WITH NO NAME (1988, 89 minut)
Grand Prix - Istanbul
HARD TO SWALLOW (1985, 84 minut)
Beneški filmski festival
SOMETHING IN BETWEEN (1983, 105 minut)
Grand Prix - Valencia, Prix Special - Bastia
Filmski festival v Cannesu - Un Certain Regard
PETRIA'S WREATH (1980, 99 minut)
Beneški filmski festival
Najboljši jugoslovanski film leta
THE FRAGRANCE OF WILD FLOWERS (1978, 106 minut)
Nagrada Fipresci na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, Semaine de la Critique
SOCIAL GAME (1973, 80 minut)
Zoran Simjanović (kompozitor)
Rojen je leta 1946 v Beogradu. Že v rani mladosti se je začel ukvarjati z glasbo, ki ga je posledično pripeljala v svet filma. Do leta 2003 je ustvaril glasbo za 59 filmov, preko 50 TV filmov in serij, več kot 50 animiranih in kratkometražnih filmov ter za preko 500 reklamnih spotov. Je dobitnik velikega števila domačih in tujih nagrad, prav tako pa je član Evropske Filmske Akademije, SACEM-a (francoskega združenja kompozitorjev), ASIFE-a, svetovnega Združenja za animirani film. Poleg vsega je profesor na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in na Cetinjah. Nagrado mesta Beograda za filmsko, radijsko in televizijsko ustvarjanje je dobil leta 2002. Živi in dela v Beogradu.
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
