| Nevarna metoda (2011) | V kinu od: 8. 02. 2012 |
 |
|
|
|
|
|
 |
V KINODVORU od 8.2.2012
Zürich na začetku prejšnjega stoletja. Mladi Carl Jung se odloči, da bo preiskusil Freudovo kontroverzno metodo 'zdravljenja s pogovorom' na primeru Sabine Spielrein, mlade in izobražene ruske emigrantke s hudimi simptomi histerije. Prek dopisovanja o napredovanju zdravljenja se Jung spoprijatelji s Freudom in razkrije spolno ozadje Sabinine bolezni. Ta kmalu okreva in se z Jungovo vzpodbudo tudi sama loti študija psihiatrije. Razmerje med mladim in ambicioznim psihiatrom, njegovim mentorjem ter lepo in nadarjeno Sabino postaja vse bolj zapleteno.
Kanadski auteur David Cronenberg pod krinko kostumske drame proučuje destruktivno in neobvladljivo naravo spolnega poželenja in s faktografsko natančnostjo opisuje dogodke, ki so pripeljali do rojstva psihoanalize. Freud, Jung in Sabina Spielrein v intelektualnem ménage ? trois z zvezdniško igralsko zasedbo.
Festivali, nagrade
Svetovna premiera na festivalu v Benetkah 2011. Toronto 2011. New York 2011. LIFFE 2011. Nominacija za zlati globus za najboljšo stransko moško vlogo (Viggo Mortensen). National Board of Review - Spotlight Award 2011 (Michael Fassbender). Nagrada filmskih kritikov Los Angelesa 2011 za najboljšega glavnega igralca (Michael Fassbender).
Zanimivosti
Zametki filma sežejo v sredino devetdesetih, ko je oskarjev nagrajenec Christopher Hampton napisal biografski scenarij z naslovom Sabina, adaptacijo knige A Most Dangerous Method kliničnega psihologa in zgodovinarja Johna Kerra. Scenarij ni nikoli našel producenta, Hampton pa je material razvil v gledališko igro The Talking Cure, ki jo je uspešno uprizorilo Londonsko narodno gledališče z Ralphom Fiennesom v vlogi Junga. Nekaj let kasneje je k Hamptonu pristopil režiser David Cronenberg z idejo o novem scenariju za film.
Sabina Spielrein je bila ena prvih psihoanalitičark in pionirka na področju otroške psihologije.
Kljub temu, da je s svojim konceptom spolnega nagona vplivala tako na Junga kot na Freuda, se njeno ime v zgodovini psihoanalize komaj omenja. Freud je kasneje v eni izmed svojih knjig potrdil, da je navdih za svojo teorijo gona smrti našel prav pri njej, Jung pa njenega vpliva nikoli ni javno priznal. Leta 1941 so jo ob okupaciji Sovjetske zveze skupaj z njenima hčerama usmrtili nacisti. Njeno ime je postalo predmet širših raziskav šele po letu 1977, ko so v Ženevi odkrili kovček z njenim dnevnikom in korespondenco s Freudom in Jungom.
Iz prve roke
"Ko ljudje rečejo: 'to ni pravi Cronenbergov film', jim najprej povem, da je moj prvi film, sedemminutni Transfer, govoril prav o razmerju med psihiatrom in pacientom. /…/ Potem pa je tu tudi dejstvo, da je Freud vedno vztrajal pri realnosti človeškega telesa. V času, ko so bili ljudje popolnoma zakriti z oblačili, je govoril o penisih in vaginah, anusih in telesnih izločkih, o incestu in zlorabi otrok. /…/ Trdil je, da človeškega telesa ne moreš ločiti od njegove duševnosti - stvari, ki se dogodijo v telesu se manifestirajo v umu in obratno. /…/ Jung s svojim govorjenjem o duši, bogu, arhetipih in samouresničitvi predstavlja nekakšen beg od telesa. Freud je bliže mojemu pogledu na človeško realnost. /…/ Psihoanaliza in Freud sta monumentalni temi, zato sem iskal res dobro strukturo, dramo, ki bi kristalizirala snov in obdobje. Vse to sem našel v Christopherjevi gledališki igri The Talking Cure, obenem pa je bil tam tudi lik Sabine Spielrein, o kateri nisem še nikoli slišal. Christopher je v petih glavnih likih uspel povzeti značilnosti in etos tistega časa."
- David Cronenberg, režiser
Portret avtorja
Kanadski režiser David Cronenberg se je rodil leta 1943 v Torontu in študiral na tamkajšnji univerzi. Že v svojih prvih filmih se je lotil tem, ki so karakterizirale in definirale njegovo nadaljnjo kariero: nasilje in spolnost, transformacija telesa, realnost in spremenjena realnost, družbena satira in biološka groza. Vzdevek "kralj venerične groze" oziroma "krvavi baron" se ga je oprijel v sedemdestih in osemdestih s filmi kot so Srh (Shivers, 1975), Besnilo (Rabid, 1976), Zalega (The Brood, 1979) in Muha (The Fly, 1986). Z njimi si je prislužil kulten status mojstra telesne grozljivke, hkrati pa požel ogorčen odziv dobršnega dela občinstva in kritiške srenje. Širše občinstvo je dosegel v devetdesetih z adaptacijo romana William S. Burroughsa Golo kosilo (Naked Lunch, 1991) in kontroverznim Trk (Crash, 1996). Oba sta mu prinesla tudi številne festivalske nagrade. V zadnjih letih se je Cronenberg odmaknil od žanra grozljivke in se s filmoma Sence preteklosti (A History of Violence, 2005) in Smrtne obljube (Eastern Promises, 2007) (oba sta bila noninirana za oskarja) vsaj navidezno približal klasičnim standardom hollywoodske drame. Večino Cronenbergovih del smo si lahko ogledali na lanskoletni kinotečni LIFF-ovi retrospektivi.
Kritike
"Precizen, luciden in navdušujoče discipliniran. /.../ Film se brez prašnih ostankov kakšne zgodovinske biografske drame loteva kočljive psihološke in spolne tematike ter vprašanja profesionalne etike z iskrenostjo, ki se zdi povsem sodobna. /.../ Nevarna metoda med vsemi Cronenbergovimi filmi najbolj spominja na sijajen film Smrtonosna dvojčka (Dead Ringers), ki se na enako osupliv način spopada z dramatično dualno naravo človeka, ko se ta sooča s prvinskimi vprašanji spolnosti in smrti."
- Todd McCarthy, The Hollywood Reporter
"Intelektualno prodorna, na trenutke žgečkljiva študija o ugankah spolne sle in nevarnostih znanstvene ambicije."
- A.O. Scott, The New York Times
"Podrgnite malo po površini in hitro boste sprevideli, da se režiser vrača k njemu zelo domačim temam: histerija, gnus, spolna in profesionalna zavist. Kljub formalni zadržanosti ni film nič manj subverziven in vznemirljiv kot drugi avtorjevi filmi. /…/ Cronenberg je uspel ustvariti 'akcijski film z idejami'."
- Geoffrey Macnab, The Independent
"Nevarna metoda je film, ki ga poganjajo liki, in igralci, predvsem Keira Knightley, so sijajni. /…/ Brez dvoma velik film."
- Amy Taubin, Film Comment
"Najboljših 10 - Benetke. Prvo mesto: Nevarna Metoda. Resnično navdahnjeno delo ter najbolj inteligenten in ganljiv film v tekmovalnem sporedu, ki po krivici ni prejel nobene nagrade."
- Olaf Möller, Film Comment
"Končno sijajna intelektualna pustolovščina o rojstvu psihoanalize in Freudovem razkolu z represivno meščansko družbo zgodnjega dvajsetega stoletja /…/."
Amy Taubin, 'Najboljši filmi leta 2011', Artforum
"Zgovoren, intelektualen in večplasten. /…/ Najbolj si bomo zapomnili Keiro Knightley in njeno osupljivo in pogumno upodobitev Sabine Spielrein, ob kateri se bodo po vsej verjetnosti kresala mnenja."
- David Gritten, IndieWIRE |
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
