| Naj ostane med nami (2009) | V kinu od: 11. 03. 2010 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Naj ostane med nami je sodobna zgodba o erotičnih strasteh, ki se skrivajo pod dolgočasnim, mirnim površjem vsakodnevnega mestnega življenja. Opisuje dogodke v premožnejših družinah, ki večinoma ostajajo skriti, a povzročajo bolečino. Film govori o dveh bratih iz Zagreba, ženah, ljubimkah ter otrocih, ki ne poznajo svojih pravih očetov. Dvojna življenja in večplastna razmerja se prepletajo v grenko-sladko zgodbo o srditem iskanju ljubezni in sreče, o strasti, ki ne usahne, ter o usodnih posledicah, do katerih pride, četudi zgolj po naključju, ko se nekdo znajde v tuji postelji.
Izjava režiserja
V sodobnih socioloških delih najdemo številne razloge za zakonsko nezvestobo ali ljubezenska razmerja. Ta so pogosto edini način upora proti predvidljivosti življenja. Naša življenja usmerjajo delodajalci, cerkev, država, mediji in denar. Zdi se, da lahko zamenjamo zgolj osebo, s katero si delimo posteljo. Dandanes so prešuštniki zamenjali vlogo kršilcev iz preteklosti - revolucionarjev, upornikov in vizionarjev. Po mnenju sociologov je danes razburljivost upora, mamljivost kršenja pravil in nevarnost tavanja v neznano zamenjala pustolovščina, imenovana prešuštvo. Po drugi strani nas psihiatri že leta prepričujejo, da se globoko za potrebo po pobegu iz nadležnega vsakodnevnega življenja skriva močan, težko razumljiv in predvidljiv "seksualni nagon", ki nas žene k "ustvarjanju" ali "uporu".
Tako kot praktično vsak tudi sam slišim neštete zgodbe o razmerjih, prešuštvih in neverjetnih dvojnih življenjih. Moram priznati, da spoštujem neznanski vložek energije in domišljije, ki ga nekateri ljudje namenijo dvojnemu življenju, ki pogosto postane uporniški in ustvarjalni višek njihovega življenja. Vse to je privedlo do mojega osebnega razloga za nastanek tega filma, Sem v starostnem obdobju, ko se je dobro vrniti v čas, ko sem pričel pripovedovati filmske zgodbe: na zagrebških ulicah, v posteljah, v stanovanjih.
Igralska zasedba
Miki Manojlović je bil rojen 5. aprila leta 1950 v Beogradu. Poznamo ga po glavnih vlogah v nekaterih izmed najpomembnejših filmov nekdanje Jugoslavije. Odrasel je v družini gledaliških igralcev. Svojo prvo vlogo v celovečercu je odigral leta 1970, zatem pa je zaslovel z igralskimi vložki v številnih filmih in televizijskih serijah nekdanje Jugoslavije, med drugim v seriji iz leta 1975, Grlom u jagode, kjer je prevzel lik Mikija Rubiroze.
Bojan Navojec se je rodil 26. aprila leta 1976 v Zagrebu. Igralec z izjemnim šarmom in prisrčnostjo je takoj po končanem študiju dobil redno službo v gledališču Gavella, kjer je zaigral mnoge uspešne vloge. Preizkusil se je tudi v celovečercih ter televizijskih filmih in serijah, veliko priljubljenost pa si je pridobil tudi z reklamami.
Daria Lorenci se je rodila 13. aprila v Sarajevu, kjer je zaključila osnovno šolo. Po gimnaziji v Zagrebu je zaključila študij na Akademiji dramske umetnosti. Zatem je postala stalna članica gledaliških skupin Exit in TD. Zaigrala je v filmu Onaj koji će ostati neprimjećen, ki se je zavrtel na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2003. Po zaslugi vloge v celovečercu Oprosti za kung fu se je udeležila berlinskega in sarajevskega filmskega festivala leta 2005. V svoji karieri je nastopila tudi v številnih radijskih igrah. Za svoje igralske dosežke je prejela številne nagrade.
Ksenija Marinković je bila rojena 18. aprila leta 1966 v Virovitici, kjer je zaključila srednjo šolo. Že od svojega osmega leta, še preden se je vpisala na Akademijo dramske umetnosti v Zagrebu, je kot amaterka igrala v domačem gledališču. Kot študentka je pričela sodelovati z gledališčem Gavella in skupino Histrioni. Po študiju je eno leto delala za "Teatar u gostima", od leta 1989 pa sodeluje z zagrebškim gledališčem ZKM, kjer je zabeležila nekatere izmed svojih najpomembnejših vlog, in sicer v igrah Knjiga o đungli, Ulysses, Harpa, Tri sestre in Insektarij. Zaigrala je tudi v številnih uspešnih televizijskih serijah in filmih ter celovečercih. Je dobitnica nagrade zlati smeh za vlogo Hanke v igri Zaštićena zona (2002). Vloga v igri S druge strane ji je prinesla nagrado Marulovi dnevi, nagrado Veljka Maričića in nagrado Dubravka Dujšina (vse 2007).
V filmu ne smemo spregledati vloge Davorke, v kateri je nastopila naša vse uspešnejša igralka Nina Ivanišin.
Nina Ivanišin se je rodila v Mariboru leta 1985. Končala je študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT. Igrala je v več študentskih filmih, tudi v nagrajevanem Agape, režiserja Slobodana Maksimoviča. V filmu Slovenka, režiserja Damjana Kozoleta je zaigrala v glavni vlogi (Aleksandra), za katero je bila tudi mednarodno nagrajena.
Filmska ekipa
Rajko Grlić (režija & scenarij) se je rodil leta 1947 v Zagrebu. Leta 1971 je zaključil študij filmske režije na akademiji FAMU v Pragi.
Celovečerci, pri katerih je prevzel vlogo režiserja in scenarista:
2010 Neka ostane među nama
2006 Karaula
2002 Josephine
2001 Novo, novo vrijeme
1991 Čaruga
1989 Đavolji raj - Ono ljeto bijelih ruža
1987 Za sreću je potrebno troje
1984 U raljama života
1981 Samo jednom se ljubi
1978 Bravo maestro
1974 Kud puklo da puklo
Ti filmi so se predvajali po vsem svetu in so bili vključeni na najprestižnejše mednarodne filmske festivale, na katerih so jim namenili mnogo nagrad. Grlić je napisal, režiral in produciral interaktivno filmsko šolo How to Make Your Movie; An Interactive Film School (Kako posneti svoj film - interaktivna filmska šola).
Ante Tomić (scenarij) rojen v Splitu leta 1970, je končal študij filozofije in sociologije na filozofski fakulteti v Zadru. Dela kot novinar za Jutarnji list. Prejel je nagrado Marije Jurić Zagorke, ki jo podeljuje Hrvaško novinarsko društvo.Leta 1997 je izšla njegova prva zbirka kratkih zgodb z naslovom Zaboravio sam gdje sam parkirao. Razširjena različica te zbirke je bila izdana v Zagrebu leta 2001. Leta 2000 je izšel njegov prvi roman, Što je muškarac bez brkova. Sledil je roman Ništa nas ne smije iznenaditi, ki je še vedno med najbolje prodajanimi. Skupaj z Ivico Ivanisevićem je napisal scenarij za celovečerec Posljednja volja, dvojica pa je skupaj z Renatom Baretićem ustvarila scenarij za televizijsko serijo Novo doba. Z Ivaniševićem je napisal tudi igro Krovna udruga, ki so jo uprizorili v Hrvaškem narodnem gledališču v Splitu. Po predlogi romana je nastala igra Što je muškarac bez brkova, ki so jo leta 2002 izbrali za najboljšo na splitskem festivalu Marulićevi dnevi. Leta 2006 sta na podlagi njegovih scenarijev nastala dva uspešna celovečerca, Što je muškarac bez brkova Hrvoja Hribarja in Karaula Rajka Grlića. Istega leta je izšla njegova knjiga esejev, Građanin pokorni, ki so ji dodelili nagrado Kiklop za najbolj priljubljeno knjigo leta na hrvaškem.
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
