 |
V izjemno razburljivem, napetem trilerju Klic v sili je preživetje najstnice odvisno zgolj od sočutnega, mirnega glasu osebe na drugi strani telefonske linije, ki skuša storiti vse, da bi uspela razvozlati lokacijo ugrabljenke.
Jordan (Halle Berry), operaterka na centru za klic v sili, opravlja službo, ki ni za ljudi šibkega srca. Skuša reševati življenja oseb, ki se znajdejo v nevarnosti. Toda po tragičnem izidu primera najstniške žrtve je Jordan povsem izgubljena. Prevevajo jo dvomi in razmišlja o prenehanju sprejemanja klicev, polnih strahu in obupa. Morda je čas, da se umakne in uživa življenje z razumevajočim partnerjem, policistom Paulom (Morris Chestnut). Morda lahko s svojimi izkušnjami pomaga drugim pri opravljanju tega stresnega poklica.
Nudenje pomoči neznancem pa zanjo še ni končano. Med vodenjem skupine novincev se oglasi ameriški najstnici Casey (Abigail Breslin), ki ji uspe iz avtomobilskega prtljažnika serijskega morilca priklicati klicni center. Jordan se zdi Caseyjin primer grozovito podoben primerom iz preteklosti. Lahko stori le eno: prevzame vajeti v svoje roke in ukrepa zavzeto kot še ni nikoli poprej. Če želi izslediti morilca, morata s Casey postati partnerki. Nedvomno gre za najpomembnejši primer v Jordanini karieri.
O ustvarjanju filma
Scenarista Richarda D'Ovidia je navdihnil radijski prispevek o centrih za klic v sili, na katerega ga je opozorila njegova žena. "Zgodba me je prevzela in hotel sem izvedeti več. Spoznal sem, da si še nikoli nisem ogledal filma ali oddaje o klicnih centrih. Zelo malo vemo o tem poklicu in o primerih, do katerih dejansko prihaja vsakodnevno. Včasih o klicu izvemo v novicah, skorajda nikoli pa nam ne zaupajo, kdo je klic sprejel, kako je ukrepal in kako se je počutil."
D'Ovidio je precej časa preživel v klicnem centru v središču Los Angelesa, kjer je sedel ob operaterjih in poslušal njihove pogovore. "Ob vsakem klicu me je stisnilo v želodcu, oni pa so bili povsem mirni. Nisem mogel predvideti, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju pogovora, oni pa so se odzvali povsem profesionalno. Ugotovil sem, da so vodilo mesta. Usmerjali so policiste, gasilce, reševalce - nihče v mestu ni ukrepal brez njih."
Na podlagi različnih resničnih zgodb se je D'Ovidio odločil izpostaviti strah, s katerim se spopada tudi sam - klavstrofobijo. "Želel sem ustvariti triler, v katerem napetost ne popušča. S snemanjem v prtljažniku nam je to uspelo."
Šele pozneje je D'Ovidio izvedel, da je njegov scenarij pravzaprav resničen. "To se je dejansko zgodilo nekemu dekletu. Ko je bil scenarij dokončan, so nam na klicnem centru zaupali zgodbo o punci, ki je bila zaprta v prtljažniku limuzine. Iskali so jo po vsem mestu."
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
