| Če hočem žvižgati, žvižgam (2010) | |
 |
|
|
|
 |
4.4.2012 - DZU Celje
Le še pet dni manjka, pa bo Silviu lahko zapustil disciplinski center za mladoletnike. Toda pet dni postane večnost, ko se po dolgotrajni odsotnosti vrne njegova mati in odpelje njegovega mlajšega brata, za katerega je skrbel kot za svojega sina. Poleg tega se je zaljubil v čedno socialno delavko. Čas se izteka in njegova čustva se približujejo vrelišču. Silviu zapre oči. Svoboda, veter, cesta, njegov prvi poljub. Zdaj se mu lahko zgodi kar koli ...
POGOVOR Z REŽISERJEM IN SCENARISTOM FLORINOM SERBANOM
Odkod zamisel za film?
Catalin Mitulescu, s katerim sva skupaj napisala scenarij, in Andreea Valean, avtorica gledališke igre Če želim žvižgati, žvižgam, sta pred več kot desetimi leti obiskala poboljševalnico. Andreea je nato napisala igro, Catalin pa prvi osnutek scenarija, ki mi ga je poslal pred dvema letoma. Prebral sem ga in nisem ga več mogel izbiti iz glave. Zgodbo sem obdeloval poldrugo leto. Potrebnih je bilo veliko sprememb in nešteto osnutkov. Do bistvenih sprememb pa je prišlo, ko sem začel sodelovati s fanti iz zapora za mladoletnike. V tem času sem jih spoznal in doumel razloge za njihove napake. Uvidel sem, v kolikšni meri so na njihova dejanja vplivale njihove družine, okolje in nenazadnje vsi mi na drugi strani zaporniških sten.
Kateri elementi filma so identični tistim v izvirni igri? Kaj ste dodali ali spremenili?
Precej sprememb je bilo potrebnih, da smo igro prilagodili filmu, pri katerem veljajo drugačne omejitve in mu je seveda naklonjeno povsem drugačno občinstvo. Vsekakor smo ohranili razpoloženje in obnašanje zapornikov, njihov predrzen, brezkompromisen in nekako otroški način razmišljanja, nepremišljeno ravnanje ne glede na morebitne posledice, popolno odločnost pri doseganju ciljev. Naslov je enak naslovu izvirne igre. Osredotočili smo se na Silviuja. Precej smo spremenili njegov značaj, saj je zdaj bolj človeški in ranljiv, kar gre pripisati različnim razlogom. Želeli smo ga bolj sočutnega in simpatičnega. Odvzeli smo občutek sanjskosti, ki je spremljal njegov pobeg, dodali lika matere in mlajšega brata in vključili motiv približevanja izpustitvi iz zapora. Dodali smo dinamičnost zaporniške hierarhije, lik Ursuja ter pripisali več človečnosti vodji zapora za mladoletnike. Spremenili smo tudi konec celovečerca.
Kako ste sodelovali z amaterskimi igralci, ki so bili resnično kaznjenci?
S fanti smo delali več kot dva meseca. Organizirali smo igralsko delavnico v dveh romunskih zaporih za mladoletnike, v krajih Craiova in Tichilesti. Pri izbiri smo najprej ocenjevali voljo do sodelovanja v projektu, nato pa še resnost. Vendar če bi upošteval samo ti dve merili, bi imel še vedno na voljo najmanj sto kandidatov. Naposled so bili izbrani fantje, ki so se izkazali za nadarjene, zanesljive in predane delu in ki v preteklih mesecih niso imeli kakšnih večjih izgredov. Nisem pričakoval takšne volje in predanosti. Mnogi so zelo pametni in zavoljo mnogih let, preživetih v zaporih in sirotišnicah, utrjeni. Nekateri so neverjetno nadarjeni, rojeni igralci, in močno upam, da bom imel v prihodnje priložnost sodelovati vsaj z dvema izmed njih. Za enega nameravam celo napisati scenarij. V veliko veselje mi je bilo delati z njimi in ponudila se mi je priložnost za velika odkritja. Takšne izkušnje nam ostanejo za vedno in upam, da so ti občutki obojestranski.
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
