 |
Distribucijo filma v Sloveniji sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo in program MEDIA.
15.6. Kino Dvor
Taksidermija je zgodba o treh moških različnih generacij, o dedku, očetu in sinu, ki jih povezujejo ponavljajoči se motivi. Dedek, ordonanc med drugo svetovno vojno, živi v svojem domišljijskem svetu. Hrepeni po ljubezni. Oče je uspešen hitri jedec slaščic v povojnem času. Vnuk gači živali. Njegovo hrepenenje je nekaj mogočnejšega - nesmrtnost. Z nagačenjem svojega telesa želi ustvariti največjo umetnino vseh časov.
Zgodovinska dejstva in nadrealizem se prepletajo v magični realizem, podobno kot v mojstrovinah kolumbijskega pisca Gabriela Garcíe Marqueza in Madžara Lajosa Partija Nagyja, čigar dve zgodbi sta tudi predlogi za scenarij. Režiser György Pálfi je nato dodal še tretjo zgodbo, ki govori o vnuku.
Prvi del se začne z glasom, ki pridiga o stvaritvi in treh generacijah ter pojasnjuje, da je začetek ključnega pomena, če se mora nekaj končati. Takoj spoznamo dedka Vendela Morosgoványija, ki mora v odmaknjenem oporišču prenašati grajo svojega poročnika, vendar se ob prisotnosti poročnikove okrogle žene in dveh lepih hčera prepušča neskončnemu užitku in zadovoljstvu. Opazuje kopanje hčera, iz kadi, v kateri se kopata, pije vodo, masturbira do onemoglosti in spi s poročnikovo ženo. Ta zanosi. Poročnik Vendelu odpihne glavo, vendar pa skrbi za njegovega sina, Kálmána.
V drugem delu debeli Kálmán zastopa Madžarsko na tekmovanju najhitrejših jedcev. Spozna obilno žensko Gizello. Poročita se, a že med poročno zabavo ga Gizella prevara z njegovim kolegom. Mladoporočenca po dolgih medenih tednih znova pričneta trenirati, kmalu pa se jima rodi šibak sin, Lajos.
Sodoben, tretji del je veliko mirnejši. Lajos je tih fant, ki gači živali. V ljubezni nima sreče. Njegov oče je tako obilen, da se ne more več premikati. Ker ga je žena že zdavnaj zapustila, mu Lajos prinaša hrano in čisti njegovo stanovanje, v katerem Kálmán sedi obdan s škatlami hrane in tremi mačkami, ki jih sili v prenajedanje. Nekega dne ga Lajos najde mrtvega. Verjetno ga je zaradi hrane razgnalo ali pa ga je zmrcvarila ena izmed mačk. Lajos ga nagači, takoj zatem pa nagači še sebe. Najde ju dr. Regőczy, ki ju razstavi. Njegov monolog je nadaljevanje pridige glasu, ki ga slišimo na začetku filma. Nagačiti očeta in sebe je eno, vendar pa to ni mogoče storiti s človekovim bistvom. In to je Lajos občutil v trenutku, ko mu je rezilo odsekalo glavo.
IZJAVA REŽISERJA GYÖRGYJA PÁLFIJA
Taksidermija je kot družinski roman, vendar gre za film. Pa ne za družinski film temveč za avtorskega. Moj cilj je bil ustvariti osebni, avtorski film, ki ne bo šel hitro v pozabo.
Film prikazuje življenje treh generacij: dedka, očeta in sina. Dedek ustvari temelje družine. Je prvobitna sila, začetnik. S precej truda oče kar najbolje izkoristi svojo dediščino. Po drugi strani pa vnuk zavrne vrednote tako svojega očeta kot tudi dedka.
Zgodba treh generacij je kot pripoved enega samega ustvarjalca. Odtod izvira enotnost, vendar gre v tem primeru za pripoved o treh različnih življenjih, gledalci pa vrzeli med zgodbami zapolnijo s svojo domišljijo. Tri različne zgodbe, tri različna obdobja, trije različni svetovi, vendar ponavljajoči se motivi, prizori, gibi, simboli ter ena ekipa ustvarjalcev.
V zgodbah Lajosa Partija Nagyja sem našel svet, ki bi bil lahko tudi moj. Dve njegovi zgodbi sta podlaga za to družinsko pripoved. Tretjo, o vnuku Lajosu, sem dodal sam.
V središču vseh treh zgodb je telo, naturalistično, a z nadrealističnim poželenjem. Tako kot poželenje prevzame telo, tako nadrealizem prevzame naturalizem. Vsak element filma je močno specifičen, prav tako velja za vsak posnetek. Vendar pa povezovanje dveh različnih elementov prinaša nekaj novega, magičnega.
Hotel sem razbiti filmski tabu in v Vendelovih seksualnih prizorih pokazati nabrekel moški spolni ud. Ta organ namreč obupanemu Vendelu predstavlja zadovoljstvo in svobodo. Hkrati sem tem "pornografskim" prizorom hotel dodati pridih nežne igrivosti, občutek, ki prevzame sodobne gledalce ob ogledovanju erotičnih fotografij iz zgodnjega 20. stoletja.
Šport, v katerem tekmuje Kálmán, se ne razlikuje od drugih športov, ki zahtevajo ekstremno telesno prilagodljivost in veljajo za običajne. Njegovo obilno telo je primerljivo s telesom sumo borca, njegove mišice bi bile lahko last dvigovalca uteži, njegova višina je primerna za košarkaša. Vendar pa njegov šport ni bil nikoli uvrščen na kakšno uradno tekmovanje, čeprav bi glede na vrednote tega obdobja lahko bil. Ne gre za odbijajoče, živalsko obnašanje, temveč za dejanje športnega asa, vredno zavisti.
Ko njeno telo postane skulptura, oseba Lajos izgine. Ostane le trup iz materiala, ki je ostal brez imena. Lajos želi posnemati delo Boga in ustvari popolno umetnino, s katero postane nesmrten ne le kot umetnik temveč tudi kot telo.
FILMSKA EKIPA
György Pálfi (režija) je med letoma 1995 in 2000 študiral režijo na Akademiji gledališke in filmske umetnosti v Budimpešti. Za najnovejši film Taksidermija, kjer si vlogo scenarista deli s svojo ženo, Zsófio Ruttkay, je prejel nagrado za najboljši film in nagrado Gene Moskowitz na 37. madžarskem filmskem tednu. Scenarij je bil izbran za nagrado Sundance/NHK za najboljši evropski filmski projekt v letu 2004.
Za njegov prvi celovečerec, Hukkle, mu je Evropska filmska akademija leta 2002 podelila nagrado Fassbinder, med številnimi drugimi nagradami pa izstopa nagrada madžarskih kritikov na 33. madžarskem filmskem tednu. Leto kasneje je na istem festivalu prejel nagrado za najboljšega ustvarjalca in producenta za segment Shaman vs. Ikarus v filmskem omnibusu A Bus Came. Pred tem je režiral več kratkih filmov, Break and Csekk ii (1995), The Fish-Ichtys (1997), Devil's Knot, the 7th Room in the Knock-Knock (1999) in Round and Round (1999).
Zsófia Ruttkay (scenarij) je skupaj s svojim možem napisala scenarij za Taksidermijo, z njim pa je sodelovala tudi že pri pisanju scenarija za segment Shaman vs. Icarus ter v vlogi dramaturginje pri njegovem prvem celovečercu, Hukkle. Slednjo vlogo je prevzela tudi pri gledaliških igrah Woyzeck in The Shop Around the Corner, slovi pa tudi kot odlična prevajalka, predvsem del Caryl Churchill, Tonyja Kushnerja in Neila Labutea.
IGRALSKA ZASEDBA
Csaba Czene (Vendel Morosgoványi) je za vlogi v filmih Taksidermija Györgyja Pálfija in Miraq Csabe Bollóka v okviru 37. madžarskega filmskega tedna prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca. Leta 1985 se je pridružil gledališki skupini Monteverdi Wrestling in med drugim zaigral v igrah Bodyguard Ferenca Molnárja in Servus Tolstoj Andrása Jelesa. Prepričal je tudi z vlogami v filmih Ttamás and Juli Ildika Enyedija, Joseph and his Brothers Andrása Jelesa, The Paths of Light Attile Mispála in Still Life with Fish and Other Tragic Moments Natálie Jánossy.
Gergő Trócsányi (Kálmán Balatony) je glavni vokalist v rock skupini Hollywoodoo iz Budimpešte. Trenutno nastaja tretji album, Gergő pa je ustvaril tudi nekaj glasbenih video spotov in reklamno glasbo za podjetja Vivendi Telecom in Bankcard Switzerland. V Taksidermiji je odigral svojo tretjo filmsko vlogo.
Marc Bischoff (Lajos Balatony) živi v Berlinu in uspešno nastopa v televizijskih filmih, reklamah in celovečercih. S Tomom Tykwerjem je sodeloval v filmu Run, Lola, Run, del igralske zasedbe pa je bil tudi v filmih Aimee and Jaguar Maxa Färberböcka in Goodbye, Lenin Wolfganga Beckerja. Zaupanje so mu izkazali tudi Jean-Jacques Annaud in brata Quay. Po študiju na Akademiji umetnosti je pričel nastopati v gledališčih v mestih Celle, Zittau in Dresden, kjer se je preizkusil tudi kot režiser. Igralsko kariero je začel leta 1999.
Adél Stanczel (Gizella Aczél) je svojo prvo igralsko vlogo zabeležila prav v Taksidermiji in bila na 37. madžarskem tednu že takoj izbrana za najboljšo stransko igralko. Po zaključenem študiju socialnega dela in socialne politike je bila dejavna na drugih področjih. Med drugim je sodelovala pri ustanovitvi fundacije Rés za pomoč brezdomcem, v okviru katere se je preizkusila kot socialna delavka, vodja projektov in trenutno direktorica.
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
