 |
Zgodba
Madrid, 1980. Enrique Goded, 27-letni režiser, ki je kljub svoji mladosti režiral že tri velike uspešnice, v časopisju išče zgodbo za svoj četrti film. En članek še posebej privabi njegovo pozornost, zato ga izreže: "V živalskem vrtu v Tajvanu je ženska skočila v bazen, poln krokodilov, ravno ob največjem številu obiskovalcev. Med krokodiljo pojedino je brez kakršnega koli glasu objela enega izmed krokodilov." Zazvoni zvonec. Obiskovalec je privlačen bradat mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec, Ignacio Rodríguez. Enrique se dobro spominja imena, vendar njegovih lastnosti ne prepozna v mladem obiskovalcu. Res pa je, da je od zadnjega srečanja preteklo že 16 let. Enrique se tega sicer še ne zaveda, toda zgodba za njegov nov film je pred njim in se mu ponuja sama od sebe. Med šolanjem se je Ignacio navduševal nad literaturo, a vse bolj se je nagibal k igralstvu. Prinesel je kratko zgodbo z naslovom "Obisk", ki bo morda zanimala Enriqueja. Navdih je njuno otroštvo, ki sta ga preživela v šoli, težave z duhovniki, zlasti z ravnateljem, zatiranje, nogomet, hinavščina, pokvarjenost, trpinčenje, solo petje Ignacia v latinščini, itd. Hkrati govori o pomembnem odkritju fantov: kino - Sara Montiel, "Hercules", "Breakfast at Tiffany's", "Moon River", "Johnny Guitar", itd.
V kratki zgodbi se te tri osebe srečajo mnogo let kasneje, ko sta fanta že odrasla. Še vedno mladi Enrique je postal zagrenjen družinski človek. Oče Manolo je zapustil kongregacijo, Ignacio pa je postal Zahara, z drogami zasvojen transvestit, ki pooseblja Saro Montiel (gej ikona, nekakšna španska različica igralke Mae West iz 60-ih in 70-ih let) in je član varietejskega društva. Zgodbo pripoveduje Zahara nekega večera, ko nastopa v kazinu v mestu, kjer sta z Enriquejem hodila v šolo. Srečanje omenjenih treh oseb se v zgodbi konča tragično.
Enrique Goded z velikim zanimanjem prebere zgodbo "Obisk". Še posebej ga gane prvi del, ki govori o njunem otroštvu, njegovi ljubezni do Ignacia, ki jo zatrte oče Manolo. Slednji je prav tako zaljubljen v Ignacia, zato Enriqueja izključi iz šole in se s tem znebi tekmeca. Drugi del, ko Ignacio postane Zahara, ga sicer vznemiri in zmede, a prav tako vzbudi njegovo zanimanje. Odloči se, da bo po predlogi kratke zgodbe posnel film. Ignacio Rodríguez, čigar trenutno umetniško ime je Ángel Andrade, je navdušen, vendar pa zahteva glavno vlogo transvestita Zahare. Režiser pojasni, da je Ignacio preveč možat in fizično gledano pravo nasprotje liku Zahare. Pregovarjanje se konča s hudim prepirom in jeznim odhodom Ignacia. V naslednjih dneh Enrique ne more izbite iz glave skrivnostnega obiskovalca. Loti se raziskovanja likov in odkrije, da privlačen fant z zgodbo ni Ignacio Rodríguez, temveč slepar, ki je poznal pravega Ignacia. Slednji je umrl pred tremi leti, kmalu zatem, ko je napisal zgodbo "Obisk". Režiserja znova obišče Ángel Andrade, ki si je obril brado in malce shujšal. Fant se opraviči in mu ponudi zgodbo brez kakršnih koli pogojev. Želi samo, da bi se za lik Zahare lahko potegoval na avdiciji. Začel je delati v gej baru, kjer se uči, kako biti "kraljica", hkrati pa je poiskal pomoč pri Sandri, transvestitu, izvedencu za oponašanje Sare Montiel. Ángel dobi vlogo in postane režiserjev ljubimec. Enrique hoče odkriti, kako je umrl njegov sošolec, in vseeno mu je, kakšen davek bo zahtevala ta avantura. Po mesecih priprav nastopi prvi dan snemanja. V tem času Enrique ne odkrije ničesar in skrivnost ostane nedotaknjena. Zadnji dan snemanja pa režiser v svoji pisarni zaloti neznanca, ki brska po filmskih fotografijah. To je oče Manolo, ki se predstavlja za g. Berenguerja. Zdaj je Enrique tisti, ki spodi očeta, toda ta ga draži z vprašanji.
Mar ne želi vedeti, kako je umrl Ignacio in kdo ga je ubil? Ga ne zanima identiteta Ángel Andrade, igralca v njegovem filmu "In Enrique "želi vedeti". Žene ga enaka samomorilska radovednost kot takrat, ko je sprejel Ángel Andrade, čeprav je vedel, da ima opravka s sleparjem. Med pripovedovanjem očeta Manola se počuti kot tista ženska, ki se je vrgla v bazen s krokodili in se z njimi objemala.
Igralska zasedba
GAEL GARCÍA BERNAL (Ángel/Juan/Zahara)
V svet igralstva je vstopil z vlogo v televizijski seriji "Teresa", nato pa je sodeloval v številnih produkcijah v različnih državah, med drugim v Španiji, Mehiki in Angliji. Svoje najodmevnejše vloge je odigral v celovečercih "Amores Perros" (Alejandro González-Inárritu), "No News From God" (Agustín Díaz Yanes), "And Your Mother Too" (Alfonso Cuarón), "Vidas privadas" (Fito Paez) in "The Crime of Father Amaro" (Carlos Carrera). Kmalu ga bomo videli tudi v filmu "The Motorcycle Diaries" Walterja Sallesa. Za vlogo v filmu "And Your Mother Too" je prejel nagrado Marcello Mastroianni na beneškem filmskem festivalu leta 2001.
FELE MARTÍNEZ (Enrique Goded)
29-letnik je eden izmed nepogrešljivih obrazov med mladimi španskimi igralci. Leta 1996 si je z vlogo v filmu Alejandra Almenábara "Thesis" priigral nagrado Goya za najboljšega novinca med igralci. Posnel je že več kot 20 filmov, med katerimi so poleg že omenjenega tudi "Open Your Eyes" (Alejandro Amenábar), "Sleepless in Madrid" (Chus Gutiérrez), "The Lovers of the Artic Circle" (Julio Medem), "Black Tears" (Ricardo Franco), "April Captains" (María de Medeiros), "Talk to Her" (Pedro Almodóvar) in "Darkness" (Jaume Balagueró). V zadnjem času navdušuje na gledališkem odru v igri Woodyja Allena "Play It Again, Sam".
DANIEL GIMÉNEZ-CACHO (Father Manolo)
V svoji bogati igralski karieri je nastopil v igri Eugenea O'Neila (Long Day's Journey into Night), Petra Nicholsa (Passion Play), Chestertona (Double Face), preizkusil pa se je tudi v vlogi pripovedovalca v filmu "And Your Mother Too".
Sodeloval je s številnimi slavnimi in manj slavnimi režiserji na tej in oni strani Atlantika v več kot 30 filmih. Njegova filmografija vključuje: "Chronos" (Guillermo del Toro), "Miracle Alley" (Jorge Fons), "Nobody Will Speak of Us When We're Dead" (Agustín Díaz Yanes), "Deep Crimson" (Arturo Ripstein), "Jealousy" (Vicente Aranda), "No Shame" (Joaquín Oristrell) in "Aro Tolbukhin in the Mind of a Killer" (Agustí Villaronga). Za vlogo v slednjem ter za vlogo v celovečercu "Deep Crimson" je prejel nagrado Ariel za najboljšega igralca, "No Shame" pa mu je prinesel nagrado Ondas.
JAVIER CÁMARA (Paca/Paquito)
Dokazal se je z gledališkimi, filmskimi in televizijskimi vlogami, ter postal ljubljenec občinstva v številnih državah. Z vlogo protagonista v filmu "Talk to Her" (Pedro Almodóvar) si je priigral mednarodno slavo in nagrado občinstva za najboljšega evropskega igralca leta 2002.
Po svojem filmskem prvencu v "Alegre ma non troppo" (Fernando Colomo) je zaigral v filmih "Torrente, the Stupid Arm of the Law" (Santiago Segura), "Torremolinos 73" (Pablo Berger), "Los abajos firmantes" (Joaquín Oristrell) in televizijskih serijah "Ay, senor, senor!" in "Siete vidas".
Pred kratkim se je vrnil v gledališče z igro "Family Resemblances" (Agnes Jaoui in Jean-Pierre Bacri).
LLUIS HOMAR (Sr. Manuel Berenguer)
Večji del svoje kariere je posvetil gledališču, navdušil pa je tudi na filmskih platnih in televiziji. Je eden izmed ustanoviteljev Teatre Lliure in tudi direktor od leta 1992 do 1998. Igral je v več kot 30 gledaliških delih in jih tudi režiral. Leta 1999 je za festival Grec režiral Shakespearovega Hamleta, v katerem se je izkazal tudi kot igralec. Igra mu je naslednje leto prinesla srebrno gledališko nagrado Fotogramas. Med drugim je režiral dela Davida Mameta, Botha Straussa in Ibsena. V filmskem svetu je sodeloval z režiserko Pilar Miró ter režiserjema Vicenteom Arando in Mariom Camusom.
FRANCISCO BOIRA (Ignacio)
Odigral je stranske vloge v mnogih odmevnih španskih filmih, kot so "Morirás en Chafarinas" (Pedro Olea) "Taxi" (Carlos Saura), "Love Can Seriously Damage Your Health" (Manuel Gómez Pereira) in "Novios" (Joaquín Oristrell). Uspešno je sodeloval tudi v seriji "Todos los hombres sois iguales". Z vlogo v celovečercu "Slaba vzgoja" bo nedvomno opozoril nase tako kritike kot občinstvo.
Filmska ekipa
Režiserjev komentar
Moral sem posneti film "Slaba vzgoja". Moral sem ga spraviti iz sebe, preden bi postal obsedenost. Na scenariju sem delal več kot deset let in tako bi se lahko nadaljevalo še eno desetletje. Zaradi neštetih možnosti je bila zgodba končana šele potem, ko je bil film že posnet in zmontiran. Gre za izredno intimen film, a ne ravno avtobiografski. Ni odraz mojega šolskega življenja ali tistega, kar sem doživel ali se naučil v prvih letih madridskega gibanja movida, čeprav se film odvija prav v teh dveh obdobjih (1964 in 1980, pa tudi leta 1977). Seveda pa so bili moji spomini velikega pomena pri pisanju scenarija, saj poznam kraje in obdobja, ki zaznamujejo film. "Slaba vzgoja" ni poravnava računov z duhovniki, ki so me "slabo vzgajali" ali z duhovščino na splošno. Če bi se hotel maščevati, na to ne bi čakal 40 let. Cerkev me ne zanima, tudi kot nasprotnica ne. In film ni odraz movide v Madridu na začetku 80-ih, čeprav je velik del filma prav iz tistega časa. Pri tem zgodovinskem obdobju me zanima predvsem izbruh svobode, ki ga je doživela Španija, v nasprotju z obskurantstvom in zatiranjem v 60-ih. To obdobje je zato popolno za protagonista, zdaj odrasla, da zavladata svoji usodi, telesu in željam. Film ni komedija, čeprav ne manjka humorja (lik igralca Javierja Cámare), niti otroški mjuzikl, čeprav v njem pojejo otroci.
Najraje ga označim kot "film noir".
PEDRO ALMODÓVAR (režija in scenarij)
Njegov prvi film se je vrtel v času rojstva španske demokracije. Leta 1980 je posnel celovečerec z izredno nizkim proračunom "Pepi, Luci, Bom", pri katerem so z izjemo Carmen Maria sodelovali izključno novinci. Šest let kasneje je skupaj z bratom Agustínom ustanovil produkcijsko hišo. Njun prvi projekt je bil "Law of Desire". Sledila je produkcija desetih filmov, za katere je Pedro napisal tudi scenarij in jih režiral. Mednarodno je zaslovel s filmom "Women on the Verge of a Nervous Breakdown" leta 1988. Od takrat se njegovi filmi vrtijo povsod po svetu. "All About my Mother" mu je prinesel prvega oskarja za najboljši tujejezični film, kakor tudi zlati globus, cezarja, tri evropske filmske nagrade, nagrado David de Donatello, dve nagradi BAFTA, sedem nagrad Goya in še 45 drugih nagrad. Tri leta kasneje se je "Talk to Her" odrezal podobno ali celo bolje (oskar za najboljši scenarij, pet evropskih filmskih nagrad, dve nagradi BAFTA, nagrada Nastro de Argento, cezar in številne druge nagrade po svetu). Leto 2003 je bilo leto produkcijske hiše El Deseo S.A. Poleg odličnega odziva kritikov in občinstva na celovečerec "Talk to Her" sta ga zaznamovala še "Chill Out!" Félixa Sabrosa in Dunie Ayaso ter "My Life Without Me" Isabel Coixet. Slednja je bil nominirana za evropsko filmsko nagrado v kategoriji najboljši režiser, film pa se je potego, val za nagrado za najboljši film in naletel na odlično kritiko po vsej Evropi.
FILMOGRAFIJA
1974-1979 Različno dolgi super 8mm filmi in tudi super 16mm filmi (Salome)
1980 Pepi, Luci, Bom
1982 Labyrinth of Passions
1983 Dark Habits
1984-5 What have I done to deserve this?
1985 Trayler para amantes de lo prohibido (za TVE)
1986 Law of Desire
1987 Women on the Verge of a Nervous Breakdown
1989 Tie Me Up, Tie Me Down!
1991 High Heels
1992 Acción mutante režiserja Alexa de la Iglesiasa (producent)
1993 Kika
1995 Flower of my Secret
1995 Tengo una casa režiserke Mónice Laguna (producent)
1996 Pasajes režiserja Daniela Calparsora (producent)
1997 Live Flesh
1999 All About my Mother
2000 Devil's Backbone režiserja Guillerma del Tora (producent)
2001 Talk to Her
2002 My Life Without Me režiserke Isabel Coixet (producent)
2003 Chill Out! režiserjev Félixa Sabrosa & Dunir Ayaso (producent)
2003 Bad Education
2004 The Holy Girl režiserke Lucrecie Martel (producent)
Premiera filma Slaba vzgoja
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
