|
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| NA DVD-JU | ARHIV |
|
|
 |
|
|
|
| Moje življenje brez mene (2003) | Datum izzida: 8. 10. 2004 |
 |
|
|
|
|
|
|
Zgodba
Triindvajsetletna Anna (Sarah Polley) s trdim delom preživlja svoji hčerki in brezposelnega moža. Življenje njene matere (Deborah Harry) je prežeto z neuresničenimi sanjami, oče pa že deset let biva v zaporu. Medtem ko se njene vrstnice zabavajo, ona kot nočna čistilka dela na fakulteti. Z družino živi v prikolici na materinem dvorišču. Nekako se prebija iz dneva v dan, toda to ni življenje.
Zaradi slabega počutja obišče zdravnika, ki ji pove, da je neozdravljivo bolna. Tega ne pove nikomur, saj želi svoji hčerki obvarovati pred resnico in obenem čim bolj izkoristiti preostanek svojega življenja. Pred družino in sodelavko Laurie svojo bledoličnost pripisuje anemiji. Ann naredi seznam reči, ki jih je vedno želela doseči, pa ni imela časa. Sprememba pričeske, umetni nohti ter celo skok čez plot. Mlada ženska iz delavskega razreda zdaj končno zaživi in z odločnostjo uresničuje svoje cilje.
Prikrita resnica Ann sicer predstavlja veliko breme, toda nenadni nadzor nad življenjem jo osvobaja. Čustveno popotovanje jo popelje na nepričakovana mesta in da njenemu življenju nov pomen: nežni trenutki, nemirna čustva ter spoznanje, da je dovolj močna, da lahko razume, preizkusi in povsem izživi svoje življenje.
"…nenadoma ugotoviš, da si vse življenje le sanjal in da se šele sedaj prebujaš…"
Igralska zasedba
Sarah Polley (Ann)
"To si ti. Zapri oči, na dežju. Nikoli si nisi mislil, da boš takšen. Nisi se videl kot človek, ki uživa ob gledanju lune, ki občuduje valove ali sončni zahod. Verjetno veš o kakšnih ljudeh govorim. Morda tudi ne…"
Kratka, a bleščeča kariera Sarah Polley vključuje številne filme: "Exotica" (1994) in "The Sweet Hereafter" (1997) Atoma Egoyana, "Guineviere" (1999) Audrey Wells, "eXistenZ" (1999) Davida Cronenberga, "Go" (1999) Douga Limana, "The Weight of Water" (2000) Kathryn Bigelow, "The Claim" (2000) Michaela Winterbottoma, "This Might Be Good" (2000) Patricie Rozema, "No Such Thing" (2001) Hala Hartleyja, "Luck" (2002) Petra Wellingtona in "The Event" (2002) Thoma Fitzgeralda.
Amanda Plummer (Laurie)
LAURIE: "Ne morem istočasno prenehati kaditi in jesti."
ANN: "Ni ti potrebno prenehati jesti. Čemu?"
LAURIE: "Če je ženska tako debela, kot sem jaz, gleda samo telesa drugih žensk. Samo to vidi…"
Zaigrala je v več kot stotih filmih, tako na filmskih platnih kot na televiziji, med drugim v filmu Johna Patricka Shanleyja "Joe Versus the Volcano" (1990), Terryja Gilliama "The Fisher King" (1991), Quentina Tarantina "Pulp Fiction" (1994), Michaela Winterbottoma "Butterfly Kiss" (1995), Mathewa Brighta "Freeway" (1996), Mike Kaurismakija "L.A. Without a Map" (1998), Petra Greenawayja "8 1 Women" (1999) in "The Tulse Luper Suitcases" (2003), Wina Wendersa "The Million Dollar Hotel" (2000) ter Larryja Clarka "Ken Park" (2002).
Scott Speedman (Don)
"…Želim si, da bi bil boljši do tebe, da bi ti nudil drugačno življenje. Toda saj imava čas, kajne?Dovolj časa imava…"
Med Speedmanove projekte sodi televizijska serija "Felicity", film Brucea Paltrowa "Duets" (2000), Rona Sheltona "Dark Blue" (2002), Tonyja Piccirilla "The 24th Day" (2002) in Lena Wisemana "Underworld" (2002).
Leonor Watling (soseda Ann)
"… Bila sem z njima do smrti... Nisem mogla dopustiti, da bi umrla sama v mrzli bolniški sobi. Držala sem ju v naročju trideset ur. Zapela sem vse pesmi, ki jih poznam, pesmi iz sveta, ki ga nista nikoli spoznala..."
Filmski prvenec Leonor Watling je "Jardines colgantes" (1993) Pabla Llorce. Sledila je bogata kariera: "La primera noche de mi vida" (1998) Miguela Albaladeja, "La hora de los valientes" (1999) Antonia Mercera, "Son de mar" (2001) Bigasa Lune, "A mi madre le gustan las mujeres" (2002) Daniele Fejerman in Inés París, "Hable con ella" (2002) Pedra Almodóvarja, "Deseo" (2002) Gerarda Vere, "Mauvais esprit" (2002) Patricka Alessandrina in "En la ciudad" (2003) Cesca Gayja.
Deborah Harry (Annina mati)
MATI: "Zakaj poslušaš to reč? Zakaj ti ni všeč glasba, ki jo poslušajo normalni ljudje?"
ANN: "Nihče ni normalen, mami. Normalnih ljudi ni."
MATI: "Barry Manilow. Barry Manilow je normalen…"
Deborah Harry, Blondie, je zabeležila neverjetno glasbeno kariero, ki je morda zasenčila njeno filmsko kariero. Posnela je film Marcusa Reicherta "Union City" (1980), Davida Cronenberga "Videodrome" (1983), Johna Watersa "Hairspray" (1988), Jamesa Mangolda "Heavy" (1995) in "Cop Land" (1997), ter Petra Greenawayja "The Tulse Luper Suitcases" (2003).
Maria de Medeiros (frizerka)
"Frizerstvo je precej naporno. Ljudje veliko pričakujejo od tebe. Včasih je pritisk prevelik. Ljudje želijo, da jih naredim lepe, a včasih to preprosto ni mogoče!"
Maria de Medeiros igra v raznovrstnih filmih, v različnih jezikih, obenem pa je tudi režiserka. Kot igralka se je dokazala v filmu Bigasa Lune "Huevos de oro" (1993), Quentina Tarantina "Pulp Fiction" (1994), Juanme Baja Ulloe "Airbag" (1997), Maurizia Nichettija "Honolulu Baby" (2001) in Manuela de Oliveire "O Porto da minha infância". Režirala je film Capitaes de abril" (2000) in v njem tudi zaigrala.
Mark Ruffalo (Lee)
ANN: "Si me opazoval, ko sem spala?"
LEE: "Ja, nekaj časa. Oprosti."
ANN: "Zakaj? Sem smrčala ali…?"
LEE: "No, slinila si se. Med spanjem se sliniš."
Marka Ruffala smo lahko videli v filmu Anga Leeja "Ride with the Devil" (1999), Kennetha Lonergana "You Can Count on Me" (2000), Johna Wooja "Windtalkers" (2002) in Jane Campion "In the Cut" (2003).
Filmska ekipa
Isabel Coixet (režiserka)
"Nikoli mi niso bili pri srcu filmu, posneti po knjigah. Če je knjiga dobra, zakaj bi jo pretvoril v film? Toda če rečeš, da nečesa ne boš storil, to nekoč vseeno storiš. Knjigo sem kupila po naključju, pisca sploh še nisem poznala. V knjigarni sem iskala knjigo drugega pisatelja, čigar ime se tudi začne na črko "K". Takoj sem se zagledala v knjigo z naslovom PRETENDING THE BED IS A RAFT. Šlo je za zbirko kratkih zgodb. Najbolj všeč mi je bila zadnja zgodba, ki je imela enak naslov kot celotna zbirka. Branje je bilo zame nekakšno razodetje in v vrsticah sem takoj videla film. Zgodbo sem prebrala pred mnogimi leti in nikoli je nisem pozabila, niti takrat, ko sem promovirala svoje prejšnje filme. Novinarji ponavadi sprašujejo po naslednjih projektih. To zgodbo sem imela vedno za svojega naslednjega."
Isabel Coixet je scenaristka in režiserka. Pred filmom "Moje življenje brez mene" je režirala tri celovečerce: "Too Old To Die Young" (1986), mednarodno uspešnico "Things I Never Told You" (1995) in "Those Who Love" (1998). Vodi agencijo JWT, poleg tega pa je ustanoviteljica agencije TARGET in produkcijske hiše EDDIE SAETA, ki za svoje spote prejema najbolj prestižne nagrade.
Esther García (producentka)
Vseskozi verjame v projekt. Obožuje zgodbo. Snemanje 10.000 kilometrov od doma ni ovira. Esther ni le producentka, temveč skrbna mati in odlična igralka "iz Segovie".
Z začetkom demokratične Španije je pričela s produkcijo televizijske serije "Curro Jiménez". Posnela je več kot 40 filmov in televizijskih serij in sodelovala z Ozoresom, Colomom, Truebo, Gonzalom Suárezom, Alexom de la Iglesio in Guillermom del Torom. Leta 1986 je na snemanju filma "Matador" spoznala Almodóvarja. Od takrat sta nerazdružljiva, saj sodelujeta pri vseh njegovih filmih.
|
|
|
|
|
Da
(Yes) |
Vrni se
(Volver) |
Skrivno življenje ...
(Secret Life of Wor...) |
Govori z njo
(Hable con ella) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
 |
 |
 |
|
URADNA STRAN
IMDB
