Še eno leto (2010) | Datum izzida: 21. 11. 2011 |
|
|
|
|
|
Tom in Gerri sta srečno poročen par, ki se bliža šestdesetim letom. Njun odrasli sin Joe, aktivistični odvetnik, se nikakor ne more ustaliti. Zakonca se družita z Gerrino sodelavko Mary, ki za svojim brezskrbnim nasmeškom skriva zagrenjenost in bolečino ter ju skuša utopiti v alkoholu. Gerri na tihem upa, da bo Mary všeč Tomovemu prijatelju Kenu. Ko pa ugotovi, da prijateljica skuša zapeljati njenega sina Joeja, ki je skoraj dvajset let mlajši od nje, je Gerri neprijetno presenečena.
Tragikomični potret preprostih ljudi v prizadevanju, da osmislijo svoje življenje. Nova mojstrovina velikega britanskega avtorja. Pomlad, poletje, jesen, zima. Družina in prijateljstvo. Ljubezen in toplina. Veselje in žalost. Upanje in brezup. Tovarištvo. Osamljenost. Rojstvo. Smrt. Čas mineva ...
"Ko se postaramo, življenje postane bolj razumljivo in obenem bolj zapleteno. Film opazuje, kako se pomirimo z življenjem in kako se medsebojno seznanjamo. Upam, da bo vzbudil, kot se je to zgodilo meni, misli, čustva in občutja z zvezi z uživanjem v procesu staranja ob spoprijemanju z življenjskimi zahtevami. Odgovor je malce nejasen, a to je ozemlje, ki ga film raziskuje."
Mike Leigh, režiser in scenarist
Mike Leigh (režiser, scenarist)
Mike Leigh, letnik 1943, je britanski dramatik, scenarist in režiser, ki slovi kot eden najbolj talentiranih režiserjev za delo z igralci. Njegova dela zaznamuje tudi družbena kritičnost in nagnjenost k portretiranju vsakodnevnih težav slehernikov, zaradi česar Leigha pogosto primerjajo s še enim velikanom britanske kinematografije, Kenom Loachom. Za razliko od Loacha Leigh slovi po tem, da filme začne snemati brez scenarija oziroma vsaj brez natančno izpisanih dialogov in izdelanih filmskih likov, saj vznik teh temeljnih sestavin narativnega kina prepušča procesu sodelovanja z igralci in improvizaciji. Posledično njegove na videz klasično režirane filme prežema občutek zračnosti, spontanosti in nepredvidljivosti, kakršen sicer zaznamuje dokumentarne filme. Za svoja dela je Leigh prejel že praktično vse največje filmske nagrade, od zlate palme do zlatega leva, dvakrat pa je bil tudi nominiran za oskarja. Večino njegovih filmov smo lahko gledali tudi na domačih platnih v redni distribuciji.
Filmografija (izbor):
2010 Še eno leto (Another Year)
2008 Kar brez skrbi (Happy-Go-Lucky)
2004 Vera Drake
2002 Vse ali nič (All or Nothing)
1999 Narobe svet (Topsy-Turvy)
1997 Karieristki (Career Girls)
1996 Skrivnosti in laži (Secrets and Lies)
1993 Goli (Naked)
1990 Življenje je sladko (Life Is Sweet)
1988 High Hopes
1983 Meantime
1977 Abigail's Party (BBC nadaljevanka)
Kritike:
"Režiser - tako kot pred njim Eric Rohmer - je pozoren in realističen opazovalec čustvenih nians; čeprav ni razmerje med Gerri in Tomom nikoli prikazano sentimentalno, pa vseeno v svoji navidezni popolnosti namiguje na določen nemogoč ideal, kar je novost v avtorjevem opusu. Ljubeče pripovedovana zgodba o ljubezni."
Ed Gonzales, Slant Magazine
"Še eno leto je, na kratko, še en film Mikea Leigha o vsakdanjem življenju vsakdanjih ljudi. Vendar gre seveda obenem tudi za veliko več kot samo to. Gre predvsem za Še eno duhovito, pronicljivo, ganljivo in globoko človeško dramo."
Neil Smith, Total Film
"Najnovejši film Mikea Leigha je akutno pronicljiva študija hrepenečih in nesrečnih ljudi v obupanih poskusih osmišljanja svojih življenj. /.../ Veščina Mikea Leigha nato tiči v njegovem portretiranju teh likov na način, ki vendarle poudari predvsem njihov smisel za humor in človečnost."
Geoffrey Macnab, The Independent
"Po Kar brez skrbi, najbolj drzno barvitem, lahkotnem in optimističnem filmu svoje kariere, Mike Leigh v Še eno leto ustvari mračnejši in resnobnejši svet. Film, razdeljen na štiri poglavja, ki predstavljajo štiri letne čase, se ponaša predvsem s prepričljivo igralsko zasedbo, ki je postala že zaščitni znak filmov Mikea Leigha - gre za igralce z resničnimi obrazi, ki nam posredujejo vse realistične odtenke človeškega obnašanja. /.../ To je ganljiv, človeško resničen film, ki prek dolgih dialoških prizorov, predirnih bližnjih planov in lagodnega montažnega ritma uspešno zaobjema vse čustvene kompleksnosti vsakdanjega življenja, mešanico veselja in ekstremne bolečine."
Leonard Quart, Cineaste
|
|
|
|
|
Božična zgodba (Christmas Cottage) |
Moja indijska avan... (Outsourced) |
Osebni predmeti (Personal Effects) |
Greva (Away We Go) |
|
|
|
|
|
|
|
|