|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NA DVD-JU | ARHIV |
|
|
|
|
|
Elitni vod (2007) | Datum izzida: 9. 10. 2009 |
|
|
|
|
|
Celovečerec Joséja Padilhe je razburljiv in presenetljiv vpogled v razvpite favele Ria de Janeira, nasilne revne četrti na obrobju mesta. Zgodba govori o široki in zapleteni mreži korupcije leta 1997. Favele so pod nadzorom prekupčevalcev drog, zunaj mesta pa se policija ukvarja s svojimi kriminalnimi podjetji. Elitna enota vojaške policije, BOPE, skuša v mestu skrbeti za mir, toda s svojimi neusmiljenimi dejanji vse težje loči med dobrim in slabim, med pravico in maščevanjem. Nascimento, poveljnik enote, se znajde v izjemno težavnem položaju in psihični pritisk je vse večji. Če želi uiti nasilju in stati ob strani ženi, s katero pričakujeta prvega otroka, mora poiskati in izuriti svojega namestnika. Izbranca sta njegova prijatelja iz otroštva, Neto in Matias, prvi izjemno bojevit in drzen, drugi nadarjen, a malce zadržan. Kot posameznika bi se morda težko znašla, toda skupaj sta popolna zamenjava.
Film je nastal po scenariju trojice, in sicer režiserja Padilhe, oskarjevega nagrajenca Bráulia Mantovanija in Rodriga Pimentela. Prav slednji je v zgodbo vnesel svoje 19-letne izkušnje kot član vojaške policije in vodja BOPE.
Igralska zasedba
WAGNER MOURA (poveljnik Nascimento) se je naprej preizkusil v novinarstvu, prepričal gledalce pred malimi zasloni kot voditelj televizijske oddaje, nato pa se je vpisal v gledališki krožek, kjer se je izkazal kot izjemno nadarjen igralec. To je bil začetek uspešne igralske kariere, v kateri je doslej zaigral v več kot desetih filmih, številnih televizijskih serijah in programih. Za TV Globo, eno največjih brazilskih televizijskih mrež, je odigral vlogo podleža Olava Novaesa v seriji Paraíso Tropical. Igralsko zasedbo je med drugim dopolnjeval tudi v serijah JK, Programa Novo in Sexo Frágil. Na gledaliških odrih je nastopil v sedmih igrah, tudi v Dilúvio em tempos de seca, Os Solitários in A Máquina. Najodmevnejše filmske vloge je odigral v celovečercih Ó Pai, Ó Monique Gardenberg, Cidade Baixa Sergia Machada, Carandiru Hectorja Babenca in Abril Despedaçado Walterja Sallesa.
ANDRÉ RAMIRO (André Matias) je odraščal v revni četrti v Riu de Janeiru. Imel je srečo, ko je dobil službo vratarja v kinematografu v bogati soseščini. Nato se je kot rapper posvetil glasbeni karieri in se udeleževal glasbenih dvobojev, v okviru katerih je spoznal igralca Jo?oa Velha, ki ga je seznanil z avdicijo za film Elitni vod. Vlogo je André pozneje tudi dobil in z njo pritegnil veliko pozornost v samem filmu. Ostal pa je zvest svoji glasbeni karieri in pred kratkim izdal svojo prvo zgoščenko "As Crônicas de Um Rato Careta".
CAIO JUNQUEIRA (Neto) je zaigral v enajstih drugih celovečercih, med katerimi so Four Days in September, Central Station, Behind The Sun in Zuzu Angel.
MILHEM CORTAZ (poveljnik Fábio) je svojo igralsko kariero začel leta 1991, ko je v Italiji tri leta potoval z milansko gledališko skupino. Po povratku v Brazilijo je sodeloval z enim najbolj uglednih gledaliških režiserjev v Braziliji. Odtlej je iskani igralec tako v gledaliških igrah in televizijskih filmih kot tudi celovečercih. Izjemno nadarjenost in vsestranskost je dokazal v več kot 20 celovečercih, več kot 30 televizijskih oddajah in serijah ter številnih igrah. Zaigral je za najboljše južnoameriške režiserje, kot so nominiranec za oskarja, Hector Babenco, ter Fernando Meireles, José Eduardo Belmonte, Jeremias Moreira, Francisco Cesar Filho, José Padilha, Carlos Reichenbach, Tata Amaral, Luis Villaça in Walter Carvalho.
Gledalci pred malimi zasloni so ga lahko videli v serijah Bicho do Mato, Vidas Opostas, Cidadao Brasileiro, Essas Mulheres in A Diarista. Med njegovimi najnovejšimi so vloge v celovečercih Se Nada Mais Der Certo, O Menino Da Porteira in Augustas.
FERNANDA MACHADO (Maria) je v Riu de Janeiru za televizijsko mrežo TV Globo zaigrala v serijah Paraíso Tropical, Alma Gemea, Começar De Novo in Xuxa No Mundo Da Imaginaçao. Obiskovalcem gledališč se je predstavila v osmih igrah, v kinematografih pa je navdušila v celovečercu Paula Sergia Almeide, Inesquecivel.
MARIA RIBEIRO (Rosane) se lahko pohvali z vlogami v 15 gledaliških igrah, petih televizijskih nadaljevankah, med katerimi sta Luz Do Sol in Prova De Amor, in sedmih celovečercih. Sodelovala je z nekaterimi najpomembnejšimi brazilskimi režiserji: Carlosom Dieguesom (Orfeu), Carlosom Gerbasejem (Tolerance), Domingosom Oliveiro (Separaçoes) in Miguelom Fario ml. (The Xangô From Baker Street). Za vlogo v celovečercu Elitni vod je prejela nagrado Qualidade Brasil v kategoriji najboljša stranska igralka.
FÁBIO LAGO (Baiano) je svoj igralski talent najprej dokazal v televizijskih serijah in filmih (City of God). Izredno aktiven je tudi v gledališču, saj je doslej zaigral že v več kot 30 igrah, med drugim v Dona Flor e Seus Dois Maridos, O Casamento do Pequeno Burgues in Os Cafajestes. V njegovo filmografijo sodijo celovečerci A Grande Família, Arquivos Impossibles in Trabalho Noturno. Za vlogo v filmu O Ultimo Amigo Da Onça je prejel dve nagradi za najboljšega igralca.
FERNANDA DE FREITAS (Roberta) je opozorila nase v televizijskih oddajah in serijah, kot so Malhaçao, Pé Na Jaca in Bang Bang. Tako kritike kot občinstvo je prepričala z vlogo v gledališki igri Ensina-me a Viver. Na velikih platnih se je izkazala v filmih Zuzu Angel, Cidade Baixa ter nazadnje A Casa Da Mae Joana.
Filmska ekipa
JOSÉ PADILHA (režija/scenarij/produkcija)
V svetu filma se je najprej lotil vloge izvršnega producenta, in sicer filma Boca De Ouro, ki je ugledal luč v Braziliji, nato pa je bil prodan ameriški televiziji HBO. Sledila sta scenarij in produkcija celovečerca The Charcoal People, ki se je v Evropi prvič zavrtel leta 2000 na amsterdamskem festivalu dokumentarnega filma, v Ameriki pa istega leta na filmskem festivalu Sundance. Bil je izbran za najboljši celovečerni dokumentarec. Padilha je produciral in režiral tudi dva televizijska dokumentarca za National Geographic: Pantanal Cowboys in Facing the Jaguar.
Prvi celovečerni projekt, pod katerega se je podpisal kot režiser, je bil Bus 174. Film je na mednarodnem filmskem festivalu v Riu de Janeiru prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec ter nagrado kritikov, FIPRESCI, za najboljši brazilski celovečerec. Na festivalu v Sao Paulu leta 2002 so mu mednarodni kritiki namenili nagrado za najboljši dokumentarec, Padilha pa si je prislužil nagrado za najboljšega novega režiserja dokumentarcev. Bus 174 je bil v Ameriki prvič predvajan na festivalu Sundance leta 2002, v Evropi pa leta 2003 na rotterdamskem festivalu. Film so nagradili na mnogih festivalih tako v Ameriki kot v Evropi. Tako ga je na primer žirija v Miamiju izbrala za najboljši dokumentarec, v Chicagu so ga določili za najbolj inovativni film, med nagrajenimi celovečerci pa se je znašel tudi v Londonu, Münchnu in Kopenhagnu.
Padilha je produciral dokumentarec Estamira, ki je bil občinstvu predstavljen oktobra 2004 na mednarodnem filmskem festivalu v Riu de Janeiru. Izbran je bil za najboljši dokumentarec.
Elitni vod je prvi projekt, kjer je Padilha poskrbel za režijo, produkcijo in scenarij. Na letošnjem filmskem festivalu v Berlinu je zanj prejel zlatega medveda. |
|
|
|
|
Mafijske noči (We Own the Night) |
Smrtne obljube (Eastern Promises) |
Božje mesto (City Of God) |
Planet terorja (Planet Terror) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|