|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NA DVD-JU | ARHIV |
|
|
|
|
|
Srečkolov (2005) | Datum izzida: 18. 08. 2006 |
|
|
|
|
|
Zgodba
Film SREČKOLOV (POTERA SREĆ(K)OM) spremlja usodo Srečka, ki je na LOTU zadel 4.000.000 evrov. Vanj je zaljubljena Višnja, prodajalka loterijskih srečk. Od trenutka, ko je v kiosku vplačal srečko in obkrožil sedem dobitnih številk, se njegovo življenje povsem spremeni. Zaradi spleta okoliščin pride dobitna srečka v roke Žiletu in Saletu, ki sta lastnika lokala v soseski. Nepripravljena na tolikšno vsoto denarja s srečko odideta na Krf v upanju, da bosta na grškem otoku dobila poslovni navdih. Proti Krfu se za dobitno srečko odpravita tudi dva beograjska "kontroverzna poslovneža" ...
Od tega trenutka gostilničarja, mafijca, policaji in nekateri fini ljudje ... iščejo isto stvar - premijo.
O filmu
Aprila leta 2005 je bila izžrebana največja premija v igri na srečo LOTO v naši deželi v zadnjih 50 letih. To je navdihnilo scenarista Voja Žanetića, da je že junija dokončal scenarij za film, nato so se takoj lotili realizacije te komedije. Režiral jo je Milorad Milinković, ki je hkrati tudi koscenarist filma. Film so snemali od 16. junija do 18. julija na privlačnih lokacijah v Srbiji pa tudi na grškem otoku Krfu, zaradi česar je poseben - gre namreč za prvi srbski filmski projekt, posnet v tujini po 10 letih. SREČKOLOV na šarmanten način odraža optimizem, duhovni spoj ter vedrino srbskega in grškega naroda.
Igralska zasedba
GORDAN KIČIĆ Rojen je bil leta 1977 v Beogradu, kjer diplomiral iz igre na fakulteti dramskih umetnosti. Igral je v naslednjih filmih: Do kosti, Nebeška vaba, Dorćol Menhetn, Vojna v živo, Kolesje, Ona ima rada Zvezdo, Labirint ... V gledališču je ustvaril opažene vloge v predstavah Ljubezensko pismo, Pravljica o cesarju in slavčku ... Živi in dela v Beogradu.
KATARINA RADIVOJEVIĆ Rojena je bila leta 1979 v Beogradu. Že pri 11 letih je dobila prvo vlogo v filmu Policaj s Petelinjega brda, po katerem je bila kasneje narejena TV-serija, ki so jo predvajali dve leti. Končala je fakulteto za dramske umetnosti v Beogradu. Z vlogami v filmih Labirint, Zona Zamfirova, Rop tretjega rajha je postala ena najbolj znanih mladih igralk. Igrala je tudi v filmu grško-nemške koprodukcije Umri boljši, umri poslednji grškega režiserja Vasilisa Bluimisa. V gledališču je igrala v predstavah Komendijanti in Dva viteza iz Verone. Posnela je tudi TV-oddaje Lola in Klasa 2002 ter nastopila v oglasih za šampon "Pantene" in mineralno vodo "Duboka".
SLOBODAN BODA NINKOVIĆ Rodil se je leta 1956 v Smederevu. Končal je fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu. Od leta 1995 je stalni član in prvak Jugoslovanskega dramskega gledališča, kjer je igral v naslednjih predstavah: Šentjernejska noč, Lažni car Šćepan mali, Troilo in Kresida, Sod smodnika, Nadevane bučke, Supermarket, Galeb, Molier - drugo življenje. Gostoval je tudi v drugih gledališčih, kjer je od leta 1986 do danes sodeloval v skoraj petdesetih premierah, in sicer v: Zloglasna družina, Dolgo potovanje v Jevropu, Sveti Jurij ubija zmaja, Mandragola, Lahki komad… Ustvaril je opazne vloge v 24 filmih: Brata po materi, Mi nismo angeli, Mrtev hladen, Made in YU (švedska produkcija) ter drugih. Nastopil je tudi v TV-serijah Vuk Karadžić, Ljubo doma, Srečni ljudje, Lirika in Kazenski prostor.
DRAGOLJUB LJUBIČIĆ MIĆKO Rojen je bil leta 1962 v Beogradu. Študiral je na pravni fakulteti v Beogradu, vzporedno pa se je ukvarjal z marketingom, s scenskim delom in z glasbo. Med letoma 1982 in 1985 se je ukvarjal z glasbo v skupinah Petar i zli vuci in Kapetan Belkanto, od leta 1984 pa je igralec in koscenarist v Indexovem radijskem gledališču. Leta 1985 je bil eden od ustanoviteljev, potem pa še direktor oglaševalske agencije "Tim talentov". Na Radiu Pingvin je imel avtorsko oddajo Kompleksna osebnost - Karabaćo Baćardi. Igral je naslovno vlogo v filmu Tito drugič med Srbi v režiji Želimirja Žilnika. Napisal je knjigo Nacionalni park Srbija.
DRAGAN BJELOGRLIĆ Rodil se je leta 1963 v Opovem. Dragan Bjelogrlić je na filmskem platnu prisoten večji del svojega življenja. Pred kamere je stopil pri 15 letih in od tedaj odigral številne vloge. Brata po materi, Kako je propadel rokenrol, Pozabljeni, Črni bombnik, Balkanska pravila, Nebeška vaba, Nataša so filmi, po katerih se ga spominja domače občinstvo. V zadnjih letih se je Dragan Bjelogrlić preizkusil tudi v vlogi producenta. Njegov prvenec Lepe vasi lepo gorijo si je ogledalo 800.000 ljudi, film pa je dobil tudi številne nagrade na mednarodnih festivalih. Tudi naslednja dva, Rane in Vojna v živo, sta ustvarila velik finančni uspeh ter navdušila festivalske žirije. Njegov poslednji producentski podvig, črna komedija Miloša Radovića Mali svet, je že dobil posebno nagrado žirije filmskega festivala v Sarajevu in nagrado festivala v Novem Sadu. Čeprav je uspešen na obeh področjih, Dragan Bjelogrlić pravi, da je predvsem igralec.
NIKOLA VUJOVIĆ Rojen je bil leta 1979 v Valjevu in, kot večina njegovih kolegov, ni niti sanjal, da bo v prvem poskusu sprejet na fakulteto dramskih umetnosti. To pa se je vendarle zgodilo in pred kratkim je diplomiral v razredu Vladimira Jevtovića. Dobil je priložnost zaigrati ob starostah domačega gledališča v predstavah Čevlji iz kengurujeve kože, Mala ljubezen zame ali česa se boji Vincent Price, Rože zla, Beneški trgovec... Imel je majhno, toda opaženo vlogo v TV- seriji Kazenski prostor. V novem filmu Raša Andrića Ko bom velik, bom kenguru igra Duleta, mladeniča iz Voždovca.
MILENA PAVLOVIĆ Rojena je bila leta 1972 v Beogradu, kjer je končala fakulteto dramskih umetnosti. Je vsestranska igralka, v karieri katere so enakovredno zastopani gledališče, film in televizija. Igrala je v filmskih komedijah Srđana Dragojevića Mi nismo angeli (I. in II. del) ter v filmih Lepe vasi lepo gorijo, Paket aranžma, Podzemlje, Dezerter in Država mrtvih. Je stalna članica Beograjskega dramskega gledališča. Predstave, v katerih je nastopila: Človek, zver in vrlina, Čas čudežev, Mišnica, Zaupno, Arzenik in stare čipke, Rodoljubci, Privatna življenja itn. Igrala je tudi v televizijskih dramah Ivan, Vlomilec in Dekle s svetilko. Kot hči slavnega režiserja se je tudi Milena preizkusila v tem poslu in režirala tri predstave: Gospodična Julija, Pianist in Trije.
SRĐAN TODOROVIĆ Rojen je bil v Beogradu leta 1965. Končal je igro na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Nekaj časa se je vzporedno ukvarjal z igro in glasbo (kot bobnar v znanih beograjskih bendih Disciplina Kičme in EKV). Je eden najbolj iskanih beograjskih mladih igralcev. Igral je v znanih filmih, kot so: Je ljubezen, ni ljubezni, Bal na vodi, Zgodilo se je na današnji dan, Oktoberfest, Že videno, Pozabljeni, Kako je propadel rokenrol, Mala, Črni bombnik, Mi nismo angeli,Podzemlje, Trije poletni dnevi, Črna mačka, beli mačkon, Tri palme za dve barabi in ribico, Absolutnih 100, Mrtev hladen…
SRĐAN MILETIĆ Rojen je bil v Beogradu leta 1968. Diplomiral je na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Je stalni član ansambla gledališča Atelje 212. Nastopil je v predstavah Valjevska bolnišnica, Kolubarska bitka, V iskanju Marcela Prousta, Kabaret JDP-ja, Kruh in sol, Veter bo ponehal, Plešasta pevka, Novi svetovni red, Bilo je nekoč v Beogradu, Lovec na jelene, Kneginja Follies Bergera, Čas čudežev in drugih. Ustvaril je vloge v filmih Rezervni častnik, Sence spominov, Ko bom velik, bom kenguru. Igral je tudi v TV-serijah Tovarišica ministrica, Kazenski prostor, Nikoli oprosti, Mile proti tranziciji, Črni Gruja. Več let je že voditelj in avtor oddaj na radiu B92.
DRAGAN NIKOLIĆ Rodil se je v Beogradu leta 1943. Je absolvent beograjske akademije za gledališče, film, radio in televizijo. Filmsko kariero je začel z glavno vlogo v filmu Ko bom mrtev in bel, za katero je bil nagrajen na festivalu v Puli leta 1968. Igralsko dozorevanje z vrsto uspešnih kreacij likov iz svoje generacije mu je prineslo oktobrsko nagrado mesta Beograda za vlogo v filmu Življenje je lepo. Glavne in večje vloge je ustvaril v več kot tridesetih filmih: Horoskop, Bube v glavi, Vloga moje družine v svetovni revoluciji, Mlad in zdrav kot roža, Hrbtenica, Nacionalna klasa, Kdo neki tam poje, Banović Strahinja - zlata arena v Puli, Nekaj vmes, Balkan expres ... Igral je tudi v televizijskih filmih Odpisani in Vrnitev odpisanih. Kot član Beograjskega dramskega gledališča in Ateljeja 212 igra v dramah Na dnu in Mojster in Margareta.
Avtorji
VOJA ŽANETIĆ (scenarist) Rojen je bil 3.11.1963 v Beogradu. Študiral je na filozofski fakulteti v Beogradu. Napisal je scenarije za predstave Indexovega radijskega gledališča Vzhodno od Rajha, Tam daleč je sonce (z Dragoljubom S. Ljubičićem), Brat in mir, Svet ali nič (z Dragoljubom S. Ljubičićem), Poslovilni koncert (z Dragoljubom S. Ljubičićem). Pisal je kolumne v časopisih Dnevni Telegraf, Evropljanin in Nin. Je tudi avtor knjige otroških pripovedi Bitja, o katerih malo vemo. Dobil je nagradi "Branko Ćopić" za satiro in Nevenovo nagrado za otroško književnost. Od leta 1992 se ukvarja z oglaševanjem v agencijah Saatchi & Saatchi in Ogylvi & Mother. Bil je tudi oglaševalski svetovalec BKTV I Hemofarma. Od leta 1997 je lastnik je zasebnega kreativnega studia. Je solastnik in direktor oglaševalske agencije MOZAIK. Dobil je nagrade za oglaševanje zlati zmagovalec festivala v Firencah leta 1993, zlati boben v Portorožu leta 1994 in zlata vrtnica v Montrealu leta 1994.
MILORAD MILINKOVIĆ (režiser in scenarist)
Rojen je bil leta 1965 v Beogradu. Diplomiral je na akademiji umetnosti v Novem Sadu, na oddelku za režijo. Študentski filmi: Podzemlje, Odhod in Kakšna mladina!. Diplomski film Satan Panonskije dosegel velik uspeh in je bil kot edini film iz bivše Jugoslavije povabljen na bienale v Barceloni. Režiral je tudi več kratkih filmov. Mrtev hladen je njegov prvi celovečerni igrani film. Režiral je TV-serije Rok dezerterji, Rokumenti, Paralelni svetovi, Kazenski prostor (dokumentarna serija), Črni Gruja, Mrtev hladen in TV-dramo Balkanske impresije kot tudi serijo o rock skupini Zabranjeno pušenje. Režiral je naslednje gledališke predstave: Happy night, Beograjske zgodbe, Bilo je nekoč v Beogradu, Zigi, zvezdni prahin Ljubimec. Tudi več kot 100 videospotov je delo njegove režije, saj je eden najbolj cenjenih režiserjev na tem področju.
|
|
|
|
|
Ko bom velik, bom ... (Kad porastem biću ...) |
Kajmak in marmelad... (Kajmak in marmelad...) |
Munje! (Munje!) |
Vrnitev odpisanih (Povratak odpisanih) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|