| Blueberry (2004) | Datum izzida: 21. 10. 2005 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Zgodba
Mike Blueberry je šerif v mestecu Palomito. Po poreklu je Indijanec. Med obema civilizacijama se trudi ohraniti ravnovesje, pri čemer pa tvega, da ga ne bodo sprejeli nikjer. Vse se obrne na glavo, ko skrivnostni morilec Wally Blount mesto spremeni v pekel in šerifu obudi spomine na preteklost. Blount išče zlato, skrito na indijanskem ozemlju. Blueberry se mora s pomočjo šamana Runija, s katerim je odraščal, soočiti z zločincem. V čudoviti pokrajini, v osrčju svetih gora, pa se na poti do osebne svobode spoprime tudi s svojimi demoni.
Blueberry Jana Kounena je vestern s primesjo nadnaravnega. Zgodba o začetni poti človeka, ki išče svoje korenine, je nastala po predlogi znanega komičnega stripa slovitega avtorja Möbiusa. Eksplozivni vestern je zmes napete akcije, pustolovščine in fantazije.
INTERVJU Z REŽISERJEM JANOM KOUNENOM
Kako ste se lotili priredbe stripa Blueberry?
Nisem želel v celoti prirediti komičnega stripa, pa tudi klasičnega vesterna nisem imel v mislih, čeprav sem si ogledal približno 70 ali 80 vesternov in spoznal pravila žanra. Prebral sem stripe in se odločil, da jih bom sicer uporabil, a ustvaril nekaj drugega. Med snemanjem sem včasih celo povsem pozabil, da je projekt pravzaprav priredba. Skrivna naloga junaka Mikea Blueberryja je povezati Divji zahod, ki ga predstavlja, z indijanskim svetom, v katerem je odraščal. Njegova pustolovščina je osebna in ga bo spremenila za vedno. Tako epizodo bi lahko napisal tudi sam Möbius.
Zakaj ste v film vključili šamanstvo?
V svetu, v katerem živimo, naj bi obstajala samo ena realnost. To sem želel izpodbiti s prikazom druge realnosti, takšne, ki so jo raziskovali Indijanci. Naša kultura obvladuje materialno dimenzijo, ne pa duhovne. Pri Indijancih je prej nasprotno; njihova kultura se ukvarja z vprašanji narave, realnosti ali zavesti, pri čemer smo mi videti kot primitivci! Svetovni red temelji na šibkem ravnovesju med različnimi življenjskimi silami. Šaman je tisti, ki ta "nered popravi"; popotnik med svetovi, vidnimi in nevidnimi. Šamanstvo je duhovna znanost. Indijanci ob Amazonki in v Mehiki to tehnologijo izvajajo s pomočjo rastlin. Obseg realnosti je veliko večji in svoje zavesti se lotevamo na drugačen način. Smrt naše identitete se zdi vstop v drugo realnost. To je šamanska realnost. Zahod se izgublja in razpada, indijanski svet pa skuša ohraniti tradicijo, zgodovinsko in kulturno dediščino.
Ste šamanom pokazali svoje videnje?
Naprej sem jim pokazal vse svoje risbe. V njih so zlahka našli svoj svet, včasih se jim kaj ni zdelo natančno ali točno. Zavrtel sem jim film in posneli smo šamansko pesem za vsak prizor. Sicer pa se nisem hotel povsem držati šamanske realnosti. Dovolil sem si pesniško svobodo in marsikaj ustvaril sam.
Preseneča, da ste med igralsko zasedbo tudi sami.
Zakaj pa ne? Odigral sem manjšo vlogo vaškega bebca. Ljudje, ki nisi sodelovali pri filmu in so obiskali snemanje, so bili zelo presenečeni. Spraševali so se, kdo je ta klatež, ki govori z igralci in ga nihče ne ustavi.
INTERVJU Z VINCENTOM CASSELOM
Kakšen se vam zdi lik Blueberryja?
Gre za človeka, ki živi slabo, a to se mu zdi neizogibno in povsem normalno. Tako globoko je potlačil svoje težave, da se jih sploh ne zaveda več. Na njem je nekaj pesimističnega, otožnega. Ne verjame v ljubezen, ker se globoko v sebi ne čuti sposobnega ljubiti ali biti ljubljen. Živi življenje kavboja: pijača in občasna uteha v bordelu. Primoran se je spopasti s svojo preteklostjo in priznati, da se življenje ni odvilo po njegovih načrtih.
Je bilo snemanje težko?
Sploh ne. Zdelo se mi je popotovanje v osrčje narave. Prizorišče smo zamenjali skoraj vsak teden. Snemali smo v peščeni puščavi, gozdu, samotnih gorah, kjer ni bilo telefona ali elektrike. Moj konj me je vedno čakal pred karavanom. Včasih tri tedne nisem slekel kostuma. Sam sem bil, nihče me ni ošteval. Ni bilo težko, bilo je čudovito!
Vam je angleščina povzročala težave?
Z angleščino je bilo sprva kar težko. Čeprav je lik Blueberry kajunskega porekla, je v času zgodbe že 17 let živel v Teksasu. Moral sem torej obvladati tudi teksaški naglas. Nekaj prizorov smo posneli v Chiracahui v indijanskem jeziku tepehuano. Na svetu ta jezik govori le tisoč ljudi in zelo težko je bilo najti primernega učitelja. V ekipi so bili še Angleži, Japonec, Mehičani, Španci, Francozi in Jamajčan z britanskim naglasom. Mešali so se vsi ti jeziki in vseskozi se je bilo potrebno truditi, da so te razumeli v tujem jeziku.
Ste oboževalec vesternov?
Velik, a nikoli si nisem mislil, da ga bom kdaj posnel. Bil sem v Italiji, ko me je poklical Jan in mi ponudil vlogo. Ko sem to omenil italijanskemu režiserju, se mu je zdelo noro, da želi francoski režiser posneti vestern s francoskim igralcem. Odsvetoval mi je to vlogo. Sprejel sem. Ravno Italijani so bili tisti, ki so obudili vestern z igralci, kot je Gian Maria Volonte. To je bil zame izziv. Tvegano, a neverjetno zanimivo. Ponosen sem, da sem bil del tega projekta.
Kaj je bistvo tega filma?
Gre za izredno osebni film, nedvomno izredno intimen za Jana Kounena. Govori o ljubezni in izpovedi. To je pozitiven film in na filmska platna prihaja ob pravem času.
INTERVJU Z JULIETTE LEWIS
Zakaj ste se odločili za ta projekt?
Všeč mi je bila Janova zamisel o združitvi filmskih žanrov. Klasični vestern z nadnaravnim. Obožujem edinstvene ustvarjalce filma, ki poskušajo nove stvari in kršijo pravila.
Vas je presenetilo, da vestern režira Francoz?
Kaj takega je lahko uspelo le Janu, saj se je hotel oddaljiti od tipičnega vesterna. Mislim, da njegovi domišljiji ni konca in to me kot igralko močno privlači.
Vaš oče je zaigral v številnih vesternih. Kako je bilo igrati v vesternu tako kot oče in ob očetu?
Navdušena sem bila. Jan mi ne bi mogel podariti lepšega darila. Mislila sem, da bo morda težko, ker se z očetom tako dobro poznava, a bilo je izredno doživetje. V čustvenem prizoru sem očeta pogledala v oči. Neverjetno. Lepo ga je bilo opazovati na delu. Cenim ga ne le kot očeta temveč tudi kot igralca. Pravzaprav delava zelo podobno. Oba sva zelo prijazna do ekipe in ko je čas za snemanje, se povsem predava igranju.
INTERVJU Z MICHAELOM MADSENOM
Ste pred snemanjem poznali stripe z Mikeom Blueberryjem?
Ne, nisem slišal zanje. Prvič sem jih videl na našem prvem srečanju v Hoolywoodu.
Vas je presenetilo, da vestern režira Francoz?
Da, a bil sem radoveden. Zanima me drugačen pristop k običajnemu.
Kakšni so vaši najlepši in najslabši spomini s snemanja?
Najlepše se je spomniti vseh nadvse prizadevnih ljudi in zanimivih lokacij, ki sem jih spoznal med snemanjem, po Mehiki, Španiji in v pariškem studiu. Snemanje me je spremenilo. Slabih spominov nimam.
Pogosto igrate negativce. Kako bi opisali Blounta?
Tako zapletenega podleža še nisem igral. Ravno ko se ti zdi, da ga poznaš, bo storil nekaj, kar bo spremenilo tvoje mnenje.
Ste se morali posebej za film uriti?
Da. Ogromno sem prejahal in izvedel sem nekaj o šamanstvu.
|
|
|
|
|
Smrtne obljube
(Eastern Promises) |
Frankenstein
(Frankenstein) |
Nepovratno
(Irreversible) |
Spopad na zahodu
(Open Range) |
|
|
|
|
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
