 |
 |
|
|
 |
| Filmi naše distribucije na letošnjem Liffu |
 Od danes dalje se Ljubljana za štirinajst dni spremeni v filmsko mesto. Ljubljanski filmski festival ponuja kopico res izvrstnih filmov. Letos Cinemania group prispeva štiri filme, ki so, kot kaže predprodaja vstopnic, dobro sprejeti.
Alan Partridge: Alfa samec
Izmišljen radijski lik DJ Alan Partridge, ikona angleškega radijskega humorja, po dvajsetih letih najde pot tudi na filmska platna.
Lik Alana Gordona Partridgea sta leta 1991 ustvarila Armando Iannucci in Steve Coogan, ki ga je vselej interpretiral, v tej filmski različici pa tudi utelesil. Alan Partridge dela za majhno radijsko postajo, ki postane žrtev prevzema velike brezdušne korporacije. Alanov sodelavec Pat je prepričan, da bosta oba kaj kmalu ostala na cesti, vendar Partridge ohrani povsem mirno kri. Ko pa izve, da se novi nadrejeni odločajo med njim in Patom, se za prijateljevim hrbtom nemudoma skrivaj snide z njimi in jih prepriča, naj raje odslovijo Pata, kar tudi storijo. A Pat se še isti večer maščuje: celotno radijsko postajo vzame za talca in zahteva svojo pravico.
"Partridge ima sposobnost izreči tisto, kar si vsi mislimo, pa tega ne izrečemo, ker bi bilo narobe, žaljivo ali neolikano. On to preprosto izusti. Nima samocenzure. V njem ni zavor, ki nas vse obvladujejo. In to je res užitek gledati, ko veš, da bo nekdo ustrelil kozla. Vendar se z njim istovetimo, saj pogosto mislimo enako." (Declan Lowney)
Dvojnik
Po literarni predlogi Dostojevskega posneta črna komedija je srhljiva, a bistroumna parabola o sodobnem svetu, ki posameznikom s tehnologijo omogoča ustvarjenje več različnih identitet.
Simon James je sramežljiv uradnik. Sodelavci v službi se zanj ne menijo kaj prida, njegova mati ga zaničuje, njegova simpatija Hannah pa ga vztrajno ignorira. Ko se že zdi, da huje sploh ne bi moglo biti, se službenemu kolektivu pridruži nov sodelavec po imenu James Simon, ki je - poleg tega, da je Simonov fizični dvojnik - tudi njegovo popolno nasprotje: je samozavesten, karizmatičen, predvsem pa velik zapeljivec. Na Simonovo grozo začne James postopoma prevzemati Simonovo življenje …
"Da. Ljudje Dostojevskega ne berejo samo zato, ker bi bil predpisan, kot ribje olje. Je izjemno priljubljen pisec, njegova dela se ne zdijo zastarana. Menim, da je to dokaz genialnega avtorja. Zanimali so ga notranji človeški vzgibi in ti se v sedanjosti niso spremenili - nekako je nasprotje tistega, za kar si prizadevajo filmi, draženje živčnih celic. Zato so njegove knjige popolnoma sodobne, zadevajo sodobne teme. Humor je sodoben." (Richard Ayoade)
Poti k zvezdam
Komična satira losangeleške filmske industrije, v kateri se David Cronenberg odkrito norčuje iz nekaterih najvidnejših zvezdnikov današnje pop kulture.
Hollywood je svetovna filmska prestolnica z obljubami sreče vsem, ki poskušajo poseči po zvezdah. Benjie ima komaj trinajst let in je že slaven. Njegov oče Stafford Weiss je uspešen avtor in meditacijski guru. Ena od klientk, ki jim Stafford pomaga do osebne in poklicne sreče, je lepa igralka Havana Segrand. Agatha, mlado dekle z iznakaženim videzom, je Havanina nova asistentka, Jerome Fontana pa privlačen voznik, s katerim se spoprijatelji. A zakaj je kljub vsej tej obetajoči sreči Hollywood tudi mesto osebnih slabosti, nevroz, incesta in ljubosumja? Mesto sanj v ljudeh prebuja duhove, iz njih izvablja skrite impulze in daje slutiti vonj po krvi.
"Hollywood vidim kot zelo gosto poseljen planet, z ogromnim težnostnim poljem. Ljudje prihajajo z vsega sveta, sile privlačnosti jih pritegnejo v orbito, in ko so tam, ne morejo uiti hollywoodski težnosti. Ujeti so. Veliko režiserjev je, katerih poklicna pot je ugasnila v Hollywoodu, tudi življenje številnih ljudi ugasne tam. Ne mine leto, da ne bi nekdo umrl zaradi prevelikega odmerka mamil ali avtomobilske nesreče. /.../ V Hollywoodu je nekaj razkrojevalnega in uničevalnega." (David Cronenberg)
Mamica
Film, ki je občinstvo po svetu navdušil z izjemno energijo igralske zasedbe in režiserjevim drznim vizualnim poigravanjem.
Die je bojevita mati samohranilka in vzgaja petnajstletnega Antoina, ki trpi za motnjo hiperaktivnosti in primanjkljajem pozornosti (ADHD), zato je Die vsak dan izpostavljena njegovim nepredvidljivim in spornim dejanjem. V predmestno sosesko se medtem priseli nova družina. Antoine in Die se spoprijateljita z bojazljivo, jecljajočo družinsko mamo Kylo. Skupaj tvorijo neločljiv prijateljski krog, znotraj katerega namesto poprejšnjih težav vznikne upanje na boljši jutri.
"Če je ena sama tema, o kateri vem več kot o kateri koli drugi, me brezpogojno navdihuje in mi je predvsem najljubša, je to zagotovo moja mama. In ko rečem moja mama, mislim mamo nasploh, lik, ki ga predstavlja. /.../ Med ustvarjanjem filma Ubil sem svojo mamo sem imel občutek, da jo želim kaznovati. Od tedaj je minilo samo pet let, sedaj mislim, da si s filmom Mamica prizadevam za njeno maščevanje." (Xavier Dolan)
|
|
| Spletne povezave |
|
 LIFF - Ljubljanski mednarodni filmski festival |
|
| Cinemania group |
|
| |
|
|
|
|
|
|
NATISNI
POŠLJI
