| Nekaj samo za punce (2005) | V kinu od: 29. 06. 2006 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Zgodba
Kako daleč si pripravljen iti, ko si zaljubljen? Nick Keller (Till Schweiger) ima velike težave. Nikakor ne zna obdržati službe in njegova družina, predvsem očim Heinrich (Michael Mendl) in njegov brat Viktor (Steffen Wink), ga ima za popolnega nesposobneža. Le njegova mati (Nadja Tiller) še ni izgubila vere vanj. Nick v svoji najnovejši službi na psihiatrični kliniki v zadnji sekundi prepreči, da bi si mlada Leila (Johanna Wokalek) vzela življenje. Njegovo dejanje ima neslutene posledice: Leila svojemu rešitelju na skrivaj sledi in se nenadoma pojavi pred njegovimi vrati. V spalni srajci in bosa. Nick se je nikakor ne more otresti. Leila se je odločila, da ostane ob njem. Nick, ki še nikoli v življenju ni prevzel odgovornosti za koga, in Leila, ki v svet zre z osuplimi, otroškimi očmi, se odpravita na potovanje. Drug od drugem se morata še marsikaj naučiti, a sta si z vsakim dnem bliže. Doživljata pustolovščino, ki bo za vedno spremenila njuni življenji.
Velika, iskrena čustva, topel humor in mnogo divjih dogodivščin so sestavine romantične komedije NEKAJ SAMO ZA PUNCE, v kateri nadarjeni Til Schweiger šest let po filmu "Der Eisbär" spet stoji za kamero. Po scenariju, ki sta ga napisala on sam in Jann Preuss, Schweiger samega sebe postavi v paradno vlogo simpatičnega brezdelneža, katerega življenje se obrne na glavo, ko v psihiatrični kliniki reši življenje mladenki, ki se od tega trenutka dalje ne premakne od njega. Mladenko igra očarljiva Johanna Wokalek, ki je bila l. 2004 za glavno vlogo v filmu "Hierankl" nominirana za nemško filmsko nagrado. V ekipi se kar tare nemških filmskih zvezdnikov: Steffen Wink (Auf Herz und Nieren), Alexandra Neldel (Bang Boom Bang), Michael Mendl (Der Untergang - Propad)in legendarna Nadja Tiller. S komičnimi vlogami presenečajo zvezde, kot so Markus Maria Profitlich, Axel Stein, Jürgen Vogel, Armin Rohde, Michael Gwisdek (Zbogom, Lenin) in Janine Kunze.
O produkciji
"Nekaj samo za punce" je film o ljubezni, ki je tako čista, da v filmu ni treba pokazati niti enega samega poljuba. Je sanjski projekt režiserja Tila Schweigerja, ki je izvorni scenarij odkril v ZDA. Toda obdržal je le osnovno idejo, ki ga ni in ni pustila pri miru. Najprej je nameraval film posneti v ZDA in sodelovati kot producent, a mu je postajalo vse bolj jasno, da si želi film tudi režirati in v njem zaigrati glavno vlogo. "Nekaj somo za punce" je ljubezenski film, ki nagovarja čustva gledalcev in jih hkrati zabava.
Režiserjev pogled na svet se je, odkar je oče štirih otrok, precej spremenil, zato je obrnil hrbet gangsterskim filmom, ki jih je snemal pred tem, in se odločil na platno prenesti zgodbo o neodgovornem, egoističnem človeku, ki ne počne ničesar pametnega in ga drugi ljudje ne zanimajo kaj prida. V teku filma se nauči prevzeti odgovornost za druge, ker se nauči ceniti lastno življenje. Spozna Leilo, ki je kot otrok. V njej režiser vidi lastne otroke - je iskrena in čista, kot angelček.
Igralska zasedba
Til Schweiger (Nick Keller) je ta trenutek eden izmed največjih zvezdnikov nemškega filma. V svoji karieri je sodeloval pri kar štirih filmih, ki so v nemške kinodvorane privabili več kot tri milijone gledalcev: "Der Bewegte Mann", s katerim se je Til Schweiger uveljavil na velikem platnu, "Männerpension", "Knockin' on Heaven's Door" in lani v "(T)raumschiff Surprise - Periode 1". Ime si je ustvaril tudi v ZDA. Med številnimi filmi, ki jih je posnel tam so "V rokah sovražnika" (In Enemy Hands), "Tomb Raider: Zibelka življenja" (Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life), "Driven" (Dirka), "Judas Kiss", "SLC Punk", "The Replacement Killers", televizijski film "Joe in Max". Od svojega filmskega debija v filmu "Manta Manta" ga je bilo moč videti v celi vrsti najrazličnejših filmov in televizijskih serij. Pred filmom "Nekaj samo za punce" se je z režijo spopadel pri filmu "Der Eisbär". Producentsko vlogo je prevzel pri filmih "Auf Herz und Nieren" in "Knockin' on heaven's door". V filmu "The Daltons vs. Lucky Luke"je legendarni kavboj Srečni Luka. Je poročen in ima štiri otroke. Živi v Hamburgu.
Bertie Johanna Wokalek igra Leilo, ki Nicku na skrivaj sledi s psihiatričnega oddelka, trdno odločena, da se ne premakne od njega, in se tako poda v veliko pustolovščino.
Po šolanju na priznani dramski šoli Maxa Reinhardta na Dunaju je l. 1999 na festivalu Wiener Festwochen zaigrala v predstavi "Alma -A Show biz ans Ende (Režija: Paulus Manker), ki so jo l. 1999 prenesli na filmsko platno. Takoj po študiju je tri leta igrala v bonnskem gledališču Schauspiel Bonn, kjer jo je bilo moč videti kot Rose Bernd v istoimenski predstavi Gerharta Hauptmanna. Od tam jo je pot vodila nazaj na Dunaj, kjer je zaposlena v avstrijskem narodnem gledališču Burgteater.
Vzporedno z gledališko, se je mlada igralka lotila še filmske kariere. Za svojo vlogo Lene Thurner v drami "Hierankl" je l. 2003 prejela bavarsko filmsko nagrado za najboljšo igralko ter nominacijo za najboljšo glavno igralko za nemško filmsko nagrado 2004.
Steffen Wink je Viktor Keller, Nickov mlajši brat, ki ima pred seboj čudovito menedžersko kariero in je ponos očima Heinricha. Poroka s čedno Janine bi bila družabni dogodek leta, če se ne bi pojavila Nick in Leila.
Po šolanju na državni igralski šoli berlinske Visoke šole za umetnost, si je hitro ustvaril ime z nastopom v filmih "Boomtown" in "Monty Spinnerratz". Igral je v televizijski nanizanki "Schimanski" in ob Franki Potente v filmu "Bin ich Schön?". Pri filmu "Heartroad" je prvič sodeloval s Thomasom Jahnom, sodelovanje sta nadaljevala še v "Kai Rabe gegen die Vatikankiller" in v komediji, ki jo je produciral Til Schweiger, "Auf Herz und Nieren".
Igral je tudi v številnih mednarodnih kino in televizijskih produkcijah: Die Dämmerung vor Dubrovnik, Island of the Dead, Nesrečniki (Les Misérables).
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
