Sveti Jurij ubija zmaja / Sveti Georgije ubiva Aždahu - KINO - Cinemania group d.o.o., filmi, novice, kino, igralci, nagradna igra, box office
PRVA STRAN NOVICE KINO DVD BOX OFFICE PRESS NAGRADNA IGRA POVEZAVE O NAS KONTAKT
     V KINU      |      PRIHAJA V KINO      |      OZADJA      |      ARHIV
PRIDRUŽI SE NAM NA   petek, 16 november 2018
Sveti Jurij ubija zmaja (2009)
(Sveti Georgije ubiva Aždahu) URADNA STRANURADNA STRAN IMDBIMDB
 Sveti Jurij ubija zmaja - Sveti Georgije ubiva Aždahu
drama / vojni / zgodovinski   |  120 min
DRŽAVA: Bosna in Hercegovina | Bolgarija | Srbija
REŽIJA: Srđan Dragojević
SCENARIJ: Dušan Kovačević
IGRALCI: Dragan Nikolić, Lazar Ristovski, Milena Dravić, Zoran Cvijanović, Nataša Janjič, Bora Todorović, Milutin Milošević, ...
DIREKTOR FOTOGRAFIJE: Dušan Joksimović
PRODUCENT: Milko Josifov , Srđan Dragojević , Dušan Kovačević
Piše se leto 1914. Kraj dogajanja je vas ob Savi, naravni meji z mogočnim avstro-ogrskim cesarstvom.

Vaščani so razdeljeni v dve radikalno nasprotni skupini. Na eni strani so za vojsko sposobni ljudje, potencialni naborniki, na drugi pa invalidi - veterani iz predhodnih balkanskih vojn. Med skupinama vlada sovražnost.

Kmalu se začne prva svetovna vojna in zdravi del moškega prebivalstva vpokličejo v vojsko. Invalidi, ki ostanejo v vasi, skušajo izkoristiti žene in sestre vojakov. Novice o tem se razširijo do srbskih vojakov v jarkih nekaj dni pred pričakovanim sovražnikovim napadom. Da bi preprečilo upor, srbsko poveljstvo pošlje invalide na bojišče ter tako reši neprijetnost.

Ti nenavadni dogodki, ki temeljijo na resnični zgodbi, so ozadje nesrečnega ljubezenskega trikotnika - mladega vojnega invalida, krajevnega policista in njegove žene -, ki se konča kot v grški tragediji.


Beseda scenarista


To zgodbo mi je povedal dedek, Cvetko Kovačević. Kot otrok je med cersko bitko vodil volovske vprege. Prevažal je ranjence v poljske bolnišnice. Odraščal je ob smrti, zato zanj kasnejše vojne in trpljenje niso predstavljali 'posebnega čuda'. Zgodbo mi je povedal v nekaj skopih stavkih. Dejal je: ''Potem so, kar tako, zaradi človeške zlobe in strupenih jezikov vpoklicali pohabljence iz mačvanskih vasi in jih 'za kazen' odpeljali na Cer. Poslali so jih v prve bojne vrste, ki so bile že vnaprej žrtvovane. Med temi nesrečniki je bil tudi moj brat, invalid zaradi noge, dober kot kruh. Ni se vrnil s Cera. Tudi kasneje ga nismo našli.''

To je bilo vse. Z nekaj stavki mi je povedal zgodbo, podobno antični drami. Med poznejšimi pogovori sem izvedel, kaj se je še zgodilo …

Skratka, vojne izbruhnejo in minejo, pustošijo po Srbiji, izmenjujejo se kot letni časi.

Zato je menda samo v Srbiji moč doživeti pet letnih časov: pomlad, poletje, jesen, zimo in vojno.

Dušan Kovačević


SVETI MUČENEC JURIJ

Imel je samo 20 let, ko se je odpravil v Nikodemijo k cesarju Dioklecijanu, da bi ga s svojimi prošnjami odvrnil od nadaljnjih pregonov kristjanov. Cesar je prisluhnil mlademu vojvodu. Iz usmiljenja mu je dal še eno priložnost, 'da se spametuje' in se vrne k mnogoboštvu. Ko mu Jurija ni uspelo ne z lepimi besedami ne z mučenjem odvrniti od Kristusove poti, ga je dal usmrtiti. To se je zgodilo 23. aprila 290 ob enih popoldne.

Na neštetih ikonah po svetu sv. Jurij stoji (ali sedi na konju) v plemiški opravi, s kopjem v roki in z ubitim zmajem - simbolom mnogoboštva - pod nogami.

Tako pravi zgodovina. Legende in očividci pa pripovedujejo, da se sv. Jurij pojavi v težkih in hudih časih. Najpogosteje se prikaže bolnikom, mučencem ali vojakom, ki jim ni rešitve, obsijan s sončnimi žarki, ki se lomijo na njegovemu zlatemu oklepu. Pravijo, da je človek, ki ga ugleda, rešen.


SVETI JURIJ UBIJA ZMAJA ALI ''BLATO IN ZVEZDE''


Režiserjeva razlaga


Boj za projekt ''Sveti Jurij ubija zmaja'' spominja na krvavo vojno, ki se odvija v samem jedru filma. Začetek prizadevanja, da posnamemo film, sega celo desetletje nazaj, v najmračnejši čas Miloševićevega režima. Snemanje je bilo načrtovano za leto 1998 z isto avtorsko ekipo, ki je ustvarila ''Lepe vasi lepo gorijo'' in ''Rane'', vendar ga je takratna srbska oblast onemogočila v samem zametku. Režimu Slobodana Miloševića je bil film Rane tako zoprn, da so naredili nekaj, česa niso nikoli prej - uradno so prepovedali kakršno koli medijsko promocijo filma. Kmalu so se začela bombardiranja Srbije, zato je bil ta veliki in ambiciozni projekt 'zamrznjen'.

Do drugega poskusa snemanja filma je prišlo leta 2002. Po Miloševićevem padcu je bila prva demokratična oblast v Srbiji pripravljena podpreti ta pomemben projekt. Vladalo je mnenje, da je pomembno pomagati filmu s temo iz prve svetovne vojne, s segmentom zgodovine, o katerem se med polstoletno vladavino komunizma ni smelo pisati niti snemati filmov. Po umoru premierja Djindjića se je vse spremenilo. Zgodovina je - kot že tolikokrat v tem prostoru - znova premagala umetnost.

Ko smo že mislili, da je projekt ''Sveti Jurij ubija zmaja'' uročen, da je ta tragična zgodba o ljudeh, katerih usode določa viharna zgodovina Balkana, za vedno mrtva, smo se odločili za nov poskus. V tem je trohica srbske, v druge jezike težko prevedljive značilnosti, ki se imenuje ''zanalašč'' in nas je v zgodovini stala toliko vojn in uničenja, a včasih ob kančku idealizma in kockarske strasti lahko pripelje tudi do srečnega konca kljub objektivnim okoliščinam, ki napovedujejo popolnoma nasproten izid.

Izkazalo se je, da je tema filma dobila svojo potrditev in realizacijo tudi skozi umetniške in produkcijske kalvarije, skozi katere smo šli vsi avtorji, da bi vizijo, ki smo jo nosili v sebi celo desetletje, naposled videli na filmskem platnu.

Moj intimni občutek, ki je bil včasih, in to kratkotrajno, omajan s silovitostjo in pogostostjo neuspehov povezanih z ''Jurijem'', mi pravi, da je bilo vse to vredno naporov. Kajti scenarij Svetega Jurija - adaptacija verjetno najboljšega srbskega dramskega besedila 20. stoletja - predstavlja turobno, toda bolečo vivisekcijo značaja in mentalitete tega naroda, ki se je na začetku in koncu nekega tragičnega stoletja znašel v skoraj identičnem položaju. Kot da celo stoletje, ki je za nami, ni zadostovalo, da bi se kar koli naučili in usmerili energijo vsega naroda k ustvarjanju. Ne kaže upati, da bo ta film odločilno vplival na streznitev po stoletju 'pijanstva in razbijanja', pa vendar se je vredno boriti.

Proti vojni v Bosni in absurdni militaristični blaznosti, ki je zajela ljudi v tem prostoru, sem se boril s svojim filmom ''Lepe vasi lepo gorijo''. Kljub temu da ga na začetku niso marali militantni pripadniki vseh sprtih strani, je ta film desetletje kasneje, ko so bili zaključeni vsi računi, ostal prvi in pomemben dokument o izbruhu nacionalistične blaznosti v državi, ki je pol stoletja živela brez zgodovine, zaverovana v iluzije 'komunističnega raja'. Ta film je bil po anketi kritikov ''Sight and Sound'' uvrščen med 20 najboljših vojnih filmov v zgodovini kinematografije, v novi izdaji Hallywellove filmske enciklopedije pa med 1000 najboljših filmov vseh časov.

Deset let po tem je pred mano podobna naloga. S konca stoletja potujem na njegov začetek, prepričan, da je prva svetovna vojna, čeprav edina zmaga, ki jo je srbski narod dosegel v 20. stoletju, pravzaprav njegov največji poraz. Država, ki je v vojni izgubila skoraj polovico moškega prebivalstva (česar novejša zgodovina vojn ne pomni), si ni opomogla niti sto let pozneje.

Poleg privlačnega zgodovinskega ozadja zgodbe, ki se dogaja med vojnimi invalidi tihotapci na predvečer velike vojne, je najpomembnejši element filma melodrama - nemogoč in usoden ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo: GAVRILO, mlad vojni invalid, KATARINA, mlada žena, ki v vas pride zaradi njega, a se poroči z DJORDJEM, vaškim žandarjem. Le-ta ji v svoji obsesivni ljubezni dopušča vse, celo prešuštvo, kar se je v tistih časih kaznovalo s smrtjo.

Vsi trije glavni junaki imajo lastnost, ki je vtkana v samo jedro mentalitete ljudi iz tega prostora. Namreč, vsi trije so na svoj način fanatiki. ''Sveti Jurij ubija zmaja'' je zato tudi zgodba o fanatizmu. O Katarini, ki je fanatikinja ljubezni, Gavrilu, fanatiku samouničenja, Djordju, fanatiku trpljenja. Tudi drugi protagonisti te drame so enako fanatični in obsedeni: slepi socialist, učitelj Mićun, je fanatik ideje, ki je to državo in države Vzhodne Evrope ogromno stala; kapetan Tasić je fanatik militarizma.

Najslavnejši atentator stoletja, Gavrilo Princip, ki ga naši junaki slučajno prepeljejo na tihotapskem čolnu skupaj s svinjami na drugi breg Save v Bosno, kjer naslednji dan ubije avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda, v nekem trenutku reče svojim prevoznikom: ''Svinja je edina žival, ki ji vrat ne dopušča, da bi videla zvezde. Uboge svinje so obsojene, da vse svoje življenje gledajo samo blato.''

Včasih se mi zdi, da so moji junaki in ves ta narod omejeni z dvema skrajnostma: sposobni smo videti ali samo blato ali samo zvezde. Nikakor se nam ne uspe zazreti naravnost predse - v prihodnost. Film govori tudi o tem. Jaz bom poskusil blato in zvezde združiti v močan in razburljiv film.
V KINU: november 2018
 Hiša, ki jo je zgradil Jack / The House That Jack Built  Hiša, ki jo je zgradil Ja...
(The House That Jack Built)
22.11.2018
 Pepelko in skalni trol / Askeladden - I Dovregubbens hall  Pepelko in skalni trol
(Askeladden - I Dovregubbens ha...)
22.11.2018


PRVA STRAN

NOVICE
Mediji o nas
Arhiv


KINO
V kinu
Prihaja v kino
Arhiv


DVD
Na DVD-ju
Arhiv


BOX OFFICE
Distribucija - SLO
Top all time - SLO
Obisk - SLO


PRESS

NAGRADNA IGRA

POVEZAVE



O NAS

KONTAKT

Facebook Cinemania group
KONTAKT