Vem / I Know - KINO - Cinemania group d.o.o., filmi, novice, kino, igralci, nagradna igra, box office
PRVA STRAN NOVICE KINO DVD BOX OFFICE PRESS NAGRADNA IGRA POVEZAVE O NAS KONTAKT
     V KINU      |      PRIHAJA V KINO      |      OZADJA      |      ARHIV
PRIDRUŽI SE NAM NA   petek, 16 november 2018
Vem (2008)
(I Know) URADNA STRANURADNA STRAN IMDBIMDB
 Vem - I Know
drama   |  7 min
DRŽAVA: Slovenija
REŽIJA: Jan Cvitkovič
SCENARIJ: Jan Cvitkovič
IGRALCI: Niko Novak, Medea Novak, Miha Gulič, ...
DIREKTOR FOTOGRAFIJE: Jure Černec
PRODUCENT: Jožko Rutar
IZVRŠNI PRODUCENT: Miha Černec

Ex Bobnar - Ex Drummer“VEM” je slovenski kratki film, ki se bo v okviru redne distribucije predvajal pred vsako predstavo filma “Ex Bobnar”.





Moški si v svoji kleti zgradi mojstrovino. Ženska in fant ga opazujeta. Bog opazuje vse tri.


Izjava režiserja:

V tem filmu nihče nič ne razlaga in nihče nič ne sporoča. Gre za film, ki temelji na stanju stvari in na stanju emocij. Vsak gledalec ima pravico, da te stvari in te emocije poveže v svojo zgodbo. (Jan Cvitkovič)

Interviju z Janom Cvitkovičem (režiser)


Kdaj ti je postalo jasno, da boš posnel Vem, kako se ti je zgodil?
V času snemanja filma Odgrobadogroba se mi je del filma Vem enostavno zavrtel skozi glavo in me obenem tudi dobro tresnil. To je bil ta del z verižno reakcijo in smrtjo moškega. Imenoval sem ga "Mojstrovina", naslov se je nanašal na mehanizem, ki ga moški ustvari v svoji kleti. Šele kasneje sta nastala začetni in končni prizor, ki sta film tudi preimenovala v Vem. Nato je šel scenarij za nekaj časa v pozabo, lani pa sta ga moja frenda, Miha Černec in Niko Novak, naenkrat obudila in me skoraj postavila pred dejstvo, da ga bomo posneli. Enostavno sta rekla: midva bi posnela ta film. Jasno mi je bilo, da si tega ne želita kar tako, da nekaj v njem tudi onadva vidita. Jožko Rutar, naš producent, je bil za, zbrali smo ljudi, si sposodili opremo in posneli film.

Koliko sta pri sami ideji filma sodelovala s scenografom Nikom Novakom, ki je tvoj prijatelj in sodelavec, v filmu pa tudi zasede vlogo Moškega?
Pri sami ideji niti ne, pri izvedbi pa zelo. Zdi se mi, da je Niko od samega začetka vzel ta film zelo osebno. Nekako naravno se mi je zdelo, da tudi odigra Moškega.

Lahko malo razložiš, kako ste sestavili ta skrivnostni mehanizem, si imel kakšne posebne zahteve, kako naj izgleda, kako si ga "naročil", kje ste ga postavili?
Mehanizem sva z Nikom sestavljala v moji hiši na Krasu. Brskala sva po podstrešju, drvarnici, ropotarnici in kleti, zbirala zanimive kose in jih počasi sestavljala. Nekaj stvari je bilo zapisanih v scenariju, večina pa je nastajala sproti. Na koncu sva celo stvar prenesla v opuščeno piščančjo farmo, kjer smo ta del filma posneli.

Povej mi kaj o Krasu, pokrajini, tem delu sveta, v katerem živiš in ustvarjaš. In o tem, kako vidiš Kras kot filmski prostor.
Ne bi bil rad preveč "prekmursko" sentimentalen - Kras je pač en del planeta, kjer sem se znašel in živim. Res pa je, da sem na teh koncih že od malega zaznaval določeno spremembo v atmosferi. Ko smo prihajali na počitnice, se mi je zdelo, kot da bi vsakič znova izstopal iz normalnega ritma v nek stoječ, fiksen okvir. Čas je s strani človeka izmišljena kategorija in v takem okolju je to dosti lažje sprejeti.

Se mi zdi zanimiva ta tvoja vez z zemljo, z naravo, s prvobitnim. Zrasel si na podeželju, se v mestu odločil za študij arheologije, potem "pristal" pri nečem tako težko otipljivem kot je film ... ki pa te na nek način spet vrača k zemlji.
Pravzaprav sem kljub temu bolj mestni. Spočet in rojen sem bil v Ljubljani, se potem selil po provincialnih mestih, vedno pa sem stanoval po blokih, vedno sem bil blokovski tip, tisti ki so tudi, že vejo, kaj je to. Šele zadnja tri leta živim v hiši, na podeželju. In šele letos, prav zdaj, začenjam v tem res uživati. Obnoviti stara polkna - to mi da vsaj toliko zadovoljstva, kot posneti film. Hočem reči, da se šele navajam uživati v normalnih stvareh. Naslednje leto bom morda celo začel obdelovati vrt, tako daleč smo prišli.

Kar se tiče arheologije - to je zelo konkretno početje, ki pa zahteva precej abstrakten način razmišljanja. Tudi interpretacije raziskav so lahko zelo subjektivne. Tu morda lahko iščemo vzporednice s filmom. Če vzamemo filmsko ekipo - ko snemamo film, vsi vemo, kako ga snemamo, s kakšno kamero, kaj počne tehnično osebje, kaj igralci…., ko pa gledamo končni izdelek v dvorani, ponavadi vsakemu pomeni nekaj drugega. Nekomu film Vem ne bo pomenil nič, nekoga pa bo dodobra pretresel.

Kras je prizorišče in eden izmed glavnih protagonistov filma Odgrobadogroba, v Vem pa vloga Krasa, narave še bolj eksplicitno zaseda poglavitno mesto v filmu, njena prezenca v filmu je prezenca - kot v sinopsisu zapišeš tudi sam - božjega. To prezenco je sicer že zasledoval tudi Odgrobadogroba. … Kako okolje, narava, prostor, ki je na začetku determinirajoč okvir neke zgodbe (Tolmin v Kruh in mleko, izhajati iz lokalnega, iz tega, kar živiš in kar poznaš), postane akter filmske zgodbe (npr. sončna svetloba v Odgrobadogroba, ki film premika v sfero transcendence, svet onkraj določljivih koordinat), in se potem v Vem razgrne kot bistvo - ne samo tvojega ustvarjanja, ampak življenja nasploh.

Sebe vidim kot nekdanjega pripovedovalca zgodb, ki se počasi spreminja v zanikovalca zgodb. Seveda malo karikiram, ampak v resnici mislim, da so zgodbe samo zelo dober in neizogiben adolescenčni učni pripomoček. Neke vrste itinerarij, vedno pripet na časovno premico. Če hočeš v umetnosti iti do konca (ali vsaj v to smer), se moraš te racionalne obsesije s časom in nanj pripetimi dogodki počasi rešiti. Nehati samo capljati po površini planeta. Se bolj osredotočiti na os, ki iz središča poteka skozi površje, tebe in še kam naprej. V Odgrobadogroba je tak cel finalni del filma, V Kruhu in mleku sta taka zadnja dva prizora, film Vem pa je cel izrezan iz časa in kot tak zame popoln. Vem ne pripoveduje in ne razlaga. Vsak trenutek tega filma je prikaz dejanskega stanja, je prečiščeno dejstvo. Tebi kot gledalcu je prepuščeno, da iz videnih stanj sestaviš notranjo, podpovršinsko sliko, zaznaš bistvo ali pa ne.
(Nika Bohinc)



EKIPA


scenarij in režija: Jan Cvitkovič
producent: Jožko Rutar
izvršni producent: Miha Černec
koproducent: Andras Muhi
direktor fotografije: Jure Černec
scenografija: Niko Novak, Jan Cvitkovič
oblikovanje maske: Talija Ivančič
kostum: Beti Njari
snemanje zvoka: Miha Černec
montaža: Miloš Kalusek
oblikovanje zvoka: Julij Zornik
ostrilka: Sabina Smodej
luč: Edi Marinčič
script: Mihaela Trupi
produkcija: STARAGARA
koprodukcija: Inforg Studio, Potemkinove vasi, Vizualni laboratorij, Tramal films, studio 100, Iluzija d.o.o.


Festivali: Locarno (6.8-15.8.)
Sarajevo (15.8.-23.8) - posebna nagrada žirije
V KINU: november 2018
 Hiša, ki jo je zgradil Jack / The House That Jack Built  Hiša, ki jo je zgradil Ja...
(The House That Jack Built)
22.11.2018
 Pepelko in skalni trol / Askeladden - I Dovregubbens hall  Pepelko in skalni trol
(Askeladden - I Dovregubbens ha...)
22.11.2018


PRVA STRAN

NOVICE
Mediji o nas
Arhiv


KINO
V kinu
Prihaja v kino
Arhiv


DVD
Na DVD-ju
Arhiv


BOX OFFICE
Distribucija - SLO
Top all time - SLO
Obisk - SLO


PRESS

NAGRADNA IGRA

POVEZAVE



O NAS

KONTAKT

Facebook Cinemania group
KONTAKT