Zbogom Lenin / Goodbye Lenin - KINO - Cinemania group d.o.o., filmi, novice, kino, igralci, nagradna igra, box office
PRVA STRAN NOVICE KINO DVD BOX OFFICE PRESS NAGRADNA IGRA POVEZAVE O NAS KONTAKT
     V KINU      |      PRIHAJA V KINO      |      OZADJA      |      ARHIV
PRIDRUŽI SE NAM NA   petek, 16 november 2018
Zbogom Lenin (2003)
(Goodbye Lenin) URADNA STRANURADNA STRAN IMDBIMDB
 Zbogom Lenin - Goodbye Lenin
drama / komedija   |  121 min
DRŽAVA: Nemčija
REŽIJA: Wolfgang Becker
SCENARIJ: Bernd Lichtenberg , Wolfgang Becker
IGRALCI: Alexander Beyer, Chulpan Khamatova, Daniel Brühl, Florian Lukas, Katrin Sass, Maria Simon, Michael Gwisdek, ...
DIREKTOR FOTOGRAFIJE: Martin Kukula
PRODUCENT: Stefan Arndt
Zgodba

Oktobra 1989 v Vzhodni Nemčiji ni bil najprimernejši čas za padec v komo. Toda prav to se pripeti Alexovi mami, zagrizeni socialistki, ki ponovno ugleda svet šele po osmih mesecih. Fant se mora spopasti z velikimi težavami. Mamino srce je namreč tako šibko, da bi bilo lahko zanjo usodno že najmanjše vznemirjenje. Je lahko še kaj hujšega od padca berlinskega zidu in zmage kapitalizma v njeni predragi Vzhodni Nemčiji? Da bi jo obvaroval pred spoznanjem, da se je pravzaprav vse obrnilo na glavo, Alex spremeni družinsko stanovanje v otok preteklosti, v nekakšen socialistični muzej. Nedolžna laž se sprevrže v veliko spletko, v katero so vpleteni tudi Alexova sestra in sosedje. Mama tako še vedno verjame v Leninovo zmago!

Pet let po nagrajenem filmu Das Leben ist eine Baustelle (Life Is All You Get) je Wolfgang Becker ustvaril novo mojstrovino. Komedija Zbogom Lenin na bliskovit, zabaven, ganljiv in edinstven način prikazuje nemško preteklost. To je zgodba o ponovni združitvi berlinske družine in hkrati celotnega nemškega naroda. Glavni vlogi sta si razdelila dobitnika nemške filmske nagrade Daniel Brühl (Das Weisse Rauschen [The White Sound], Schule [No More School]) in Katrin Saß (Heidi M.). Igralsko zasedbo so izvrstno dopolnili ruska igralka Chulpan Khamatova (Luna Papa, Tuvalu), Alexander Beyer (Sonnenalle [Sun Alley]), Florian Lukas (Absolute Giganten [Gigantic]) in novinka Maria Simon. Za izvirno glasbo je poskrbel francoski skladatelj Yann Tiersen (Amelie, The Dreamlife of Angels).

Igralska zasedba

Daniel Brühl (Alex)
Je nedvomno nova nemška filmska zvezda. Vloge v filmih Nichts bereuen (No Regrets) Benjamina Quabecka, Vaya Con Dios Zoltana Spirandellija, ter Das Weisse Rauschen (The White Noise, 2001) Hansa Weingartnerja so mu leta 2002 prinesle nemško filmsko nagrado za najboljšega igralca. Zaslovel je z uspešnico Schule (No More School) Marca Petryja, dokazal pa se je tudi v drami Zülija Aladaga Elefantenherz (2002), ki je bila sprva posneta za televizijo. Pred kratkim je zaigral v filmu Die Liebe in Gedanken Achima von Borriesa. Svoj filmski prvenec je doživel že leta 1995 z vlogo v filmu Miguela Alexandreja Der Pakt (The Agreement), sledili pa so filmi Blutiger Ernst (Bloody Serious, 1997) Bernda Böhlicha, Schlaraffenland Friedemanna Fromma (1998), Honolulu Vanesse Jopp (1999) in Deeply Sheri Elwood (1999).

Katrin Sass (Alexova mama Christiane Kerner)
Je leta 2001 prejela nemško filmsko nagrado za najboljšo igralko za vlogo v filmu Heidi M. in tako dosegla neverjeten povratek. Na filmskih platnih se je prvič pojavila leta 1979 v drami Bis dass der Tod euch scheidet Heinerja Carowa in takoj postala ena najbolj iskanih igralk. Zaigrala je v filmu Die Verlobte (1980) Güntherja Rückerja, vloga v filmu Bürgschaft für ein Jahr (1981) Herrmanna Zschocheja pa ji je prinesla srebrnega medveda za najboljšo igralko na filmskem festivalu Berlinare. Kasneje se je dokazala v celovečercih Rolanda Gräfa Das Haus am Fluss (1984) in Fallada - Das letzte Kapitel (1987) ter v filmu Siegfrieda Kühna Heute sterben nur die Anderen (1989).
Po združitvi Nemčije je precej igrala v televizijskih produkcijah (ARD in ZDF). Z vlogama v filmih Sperling und der brennende Arm (Sperling And the Burning Arm, 1999) Dominika Grafa in Ein Mann stürzt ab (A Man Falls) Heide Pils si je priigrala nemško televizijsko nagrado za najboljšo stransko igralko. Sodelovala je tudi v seriji Andreasa Kleinerta in Kaija Wessela Klemperer - Ein Leben in Deutschland (Klemperer: A Life in Germany), posneti po dnevnikih Otta Klempererja.
Leta 1997 se je po daljši odsotnosti vrnila z vlogo v celovečercu Janeka Riekeja Härtetest (Hardship Test).

Chulpan Khamatova (Lara)
Ruska igralka je zaslovela s filmom Bakhijra Khudoinasarova Luna Papa (1998). Vloga ji je leta 2000 na filmskem festivalu v Honfleurju prinesla nagrado za najboljšo igralko. V isti kategoriji je osvojila nagrado tudi z vlogo v celovečercu Veita Helmerja Tuvalu (1999). Zatem je nastopila v nemških produkcijah England! (2000) Achima von Borrieja in Viktor Vogel - Commercial Man (Advertising Rules!, 2001) Larsa Kraumeja. Med njene ruske filme sodijo Der Tanz der Zeit (1996) Vadima Abdrachitova, Die Tür (1996) Maxa Senatorja, Land of The Deaf (1997) Valerija Todorovskega, Das alte Lied (1997) Vasilija Picschula, Weihnachtsabenteuer (1999) Andreija Fetninga in Operation of The Condemned (2001) Alexandra Muratova.
Chulpan Khamatova nastopa tudi v moskovškem gledališču Sovremnik in sodeluje z režiserji kot sta Galina Wolcek in Aleksei Borodin.

Marie Simon (Ariane)
Zbogom Lenin je tretji celovečerec. Leta 1999 si je z glavno vlogo v filmu Judith Kennel Zornige Küsse na moskovškem filmskem festivalu priigrala nagrado za najboljšo igralko. Tam je leta 2002 prejela tudi nagrado First Steps in sicer za vlogo v filmu Isabelle Stever Erste Ehe (1999).
Pohvali se s številnimi televizijskimi vlogami. Zaigrala je v filmu Markusa Imbodna Auf eigene Gefahr (At Your Own Risk), Sabine Landgreber Zielfahnder (Goal Searcher), Angele Schanelec Mein langsames Leben (My Slow Life), Johannesa Fabricka Love Me Tender, Zoltana Spirandellija Jonathans Liebe (Jonathan's Love) in Sherry Hormann Die Tränen meiner Mutter (My Mother's Tears). Med njene serije pa štejemo Jenny Berlin, Balko in Tatort (Scene of the Crime).
V gledališču je nastopala v igri As You Like It, kasneje pa tudi v igri A Midsummer Night's Dream režiserja Jürgena Goscha, ter v gledališču v Düsseldorfu v igri Das Käthchen von Heilbronn, prirejeni po drami Heinricha von Kleista.

Alexander Beyer (Rainer)
Je svojo prvo filmsko vlogo odigral v celovečercu Franka Beyerja Der Hauptmann von Köpenick (The Captain of Kopenick), najbolj pa je navdušil v filmu Sonnenallee (Sun Alley) Leandra Haußmanna. Leta 2000 se je izkazal v drami Volkerja Schlöndorffa Die Stille nach dem Schuss (Legend of Rita), ki je prejela več nagrad na filmskem festivalu Berlinale. Zaigral je tudi glavno vlogo v kratkem filmu Johannesa Kieferja Gregors Grösste Erfindung, ki je bil leta 2002 nominiran za oskarja. Leta 2002 se je na filmskem festivalu predstavil s filmom Sophiiiie! Sledila sta celovečerca Eierdiebe (Egg Thieves) režiserja Roberta Schwentkeja in Halbe Miete (Half the Rent) producenta Wima Wendersa.
Televizijsko občinstvo ga pozna po vlogi v epizodi Schlaraffenland (Cockaigne) serije Tatort (Scene of the Crime), posnel pa je tudi filme Schimanski muss leiden (Schimanski Must Suffer), Bitterer Verdacht (Bitter Suspicion), Liebesau - Die andere Heimat (Liebesau - The Other Homeland) in Die Hunde sind schuld (It's the Dogs' Fault).

Florian Lukas (Denis)
Je leta 1995 zaigral v filmu Marka Schlichterja Ex, ki je osvojil nagrado Hypo, leto kasneje v filmu Härtetest (The Hardship Test) Janeka Riekeja, leta 1997 pa v celovečercu Helke Sender Dazlak. Prvič je širše občinstvo navdušil z vlogo v trilerju Tila Schweigerja Der Eisbär (1998). Za vlogi v drami Sönkeja Wortmanna St. Pauli Nacht (1998) in režiserskem prvencu Sebastiana Schipperja Absoulute Giganten (Gigantic 1999) je prejel bavarski filmski nagradi za najboljšega novinca. Z vlogo v slednjem filmu si je priigral nagrado New Faces na mednarodnem filmskem festivalu v Sočiju. Sledil je film Otta Alexandra Jahrreisa Zoom (2000), nato pa še komedija Dennisa Gansela Mädchen, Mädchen (2001). Leta 2003 je zaigral v filmu Hendrika Handloegtena Liegen Lernen, posnetem po istoimenski knjižni uspešnici.

Michael Gwisdek (ravnatelj dr. Klapprath)
Je eden najuglednejših nemških igralcev in režiserjev. Njegov največji dosežek je vloga muhastega menedžerja v filmu Andreasa Dresna Nachtgestalten (Night Shapes, 1998), ki mu je leta 1999 na filmskem festivalu Berlinare prinesel srebrnega medveda za najboljšega igralca. Navdušil je tudi v filmih Freunde (Friends, 2000) in Vaya Con Dios (2002).
Na filmskih platnih se je prvič pojavil leta 1968 v stranski vlogi kavboja v ameriško-indijanskem filmu Spur des Falken. V 70-ih in 80-ih letih je bil eden izmed redkih igralcev, ki so sodelovali z režiserji Zahodne Nemčije, med drugim z Bernhardom Wickijem in Harkom Bohmom.
Leta 1988 je požel mednarodni sloves s svojim režiserskim prvencem Treffen in Travers in vse od takrat je dejaven tako pred kot za kamero.

Filmska ekipa

Wolfgang Becker (režiser, soscenarist)
Je prvič opozoril nase ob koncu študija na Nemški akademiji filma in televizije z režijo filma Schmetterlinge (Butterflies). Priredba kratke zgodbe britanskega avtorja Iana McEwana mu je leta 1988 prinesla študentsko filmsko nagrado v Hollywoodu (oskarja za najboljši študentski film), nagrado zlati leopard na filmskem festivalu v Locarnu, pa tudi nagrado Saarland Premier na festivalu Maxa Ophülsa.
Po režiji odlično ocenjene epizode Blutwurstwalzer (Blood Sausage Waltz) serije Tatort (Scene Of the Crime) je leta 1991 režiral priljubljen televizijski film Kinderspiele (Child's Play), ki je kasneje prišel tudi na filmska platna. Beckerjev prvi celovečerec je izredno uspešni Das Leben ist eine Baustelle (Life Is All You Get ), ki ga je režiral leta 1997. Glavni vlogi sta odigrala Jürgen Vogel in Christiane Paul.

Bernd Lichtenberg (scenarist)
Je bil že med študijem filozofije in teologije v Kölnu, Bonnu in nato Berlinu dejaven v gledališču v Mühlheimu. Delo na televizijski in radijski postaji Sender Freies Berlin ga je pripeljalo v stik s filmskim svetom. Leta 1991 in 1992 se je udeležil delavnice v Münchnu, kjer se je učil pisanja scenarijev. Leta 1995 je zaključil študij filma na Akademiji umetnosti v Kölnu in za svoje scenarijske dosežke prejel nagrado North Rhine Westphalia Culture Ministry. Samostojni scenarist je leta 1997 režiral kratki film Deja Vu, v katerem sta zaigrala Katrin Saß in Wolfgang Winkler.

Stefan Arndt (producent)
Je produciral filme Danija Levyja Stille Nacht (1995), Meschugge (The Giraffe, 1998) in Väter (Fathers, 2002), film Wolfganga Beckerja Das Leben ist eine Baustelle (Life Is All You Get, 1997), Sebastiana Schipperja Absolute Giganten (Gigantic, 1999), Horsta J. Sczerbe Herz (Heart, 2001), pa tudi Toma Tykwerja Winterschläfer (Winter Sleepers, 1997), Lola rennt (Run Lola Run, 1998), Der Krieger und die Kaiserin (The Warrior and the Princess, 2000) ter Heaven (2002). Njegova novejša projekta sta filma Die Liebe in Gedanken (Love In Mind) režiserja Achima von Borriesa in Lautlos (Without Sound) Mennana Yape. Leta 1992 je s Tomom Tykwerjem ustanovil produkcijsko hišo, ki je leto kasneje poskrbela za produkcijo Tykkwerjevega režiserskega prvenca Die tödliche Maria (Deadly Maria).
Zbogom, Lenin prejel še dansko nagrado
V KINU: november 2018
 Hiša, ki jo je zgradil Jack / The House That Jack Built  Hiša, ki jo je zgradil Ja...
(The House That Jack Built)
22.11.2018
 Pepelko in skalni trol / Askeladden - I Dovregubbens hall  Pepelko in skalni trol
(Askeladden - I Dovregubbens ha...)
22.11.2018


PRVA STRAN

NOVICE
Mediji o nas
Arhiv


KINO
V kinu
Prihaja v kino
Arhiv


DVD
Na DVD-ju
Arhiv


BOX OFFICE
Distribucija - SLO
Top all time - SLO
Obisk - SLO


PRESS

NAGRADNA IGRA

POVEZAVE



O NAS

KONTAKT

Facebook Cinemania group
KONTAKT