Ubij me strastno / Killing Me Softly - KINO - Cinemania group d.o.o., filmi, novice, kino, igralci, nagradna igra, box office
PRVA STRAN NOVICE KINO DVD BOX OFFICE PRESS NAGRADNA IGRA POVEZAVE O NAS KONTAKT
     V KINU      |      PRIHAJA V KINO      |      OZADJA      |      ARHIV
PRIDRUŽI SE NAM NA   ponedeljek, 10 december 2018
Ubij me strastno (2002)
(Killing Me Softly) URADNA STRANURADNA STRAN IMDBIMDB
 Ubij me strastno - Killing Me Softly
drama / misterični / romantični   |  100 min
DRŽAVA: Velika Britanija | ZDA
REŽIJA: Kaige Chen
SCENARIJ: Sean French
IGRALCI: Heather Graham, Joseph Fiennes, Natascha McElhone, Ulrich Thomsen, ...
DIREKTOR FOTOGRAFIJE: Michael Coulter
PRODUCENT: Joe Medjuck , Lynda Myles , Michael Chinich
IZVRŠNI PRODUCENT: Daniel Goldberg , Ivan Reitman , Tom Pollack
Zgodba

Ko se Alice (Heather Graham) zagleda v skrivnostnega neznanca Adama (Joseph Fiennes), jo vase posrka vrtinec močnega erotičnega poaelenja in pustolovščine. Tvega vse, samo da bi bila z njim. Toda ko na dan začno prihajati Adamove skrivnosti iz preteklosti, se Alice znajde v nenavadnem položaju, ki mu ni izhoda.

Igralska zasedba

Heather Graham
Heather Graham se je rodila 29. januarja 1970 v Milwaukeeju. Ker je njen oče delal pri FBI, se je družina pogosto selila. Heather je zato stežka sklepala prijateljstva in v gimnaziji so jo celo dražili, da je tiho, neprivlačno in fizično nerazvito dekle. Težave so se nadaljevale tudi doma, ko je pričela uresničevati svoje sanje o igralstvu. Mati jo je sicer vozila v Hollywood na avdicije, a vse večja družinska napetost je popolnoma prekinila njeno komuniciranje s starši.

Njen začetek igralske kariere ni bil bleščeč. Po številnih priložnostnih delih je odigrala manjšo vlogo v filmih License To Drive in Drugstore Cowboy, ob Mattu Dillonu. Poleg tega je nastopila tudi v priljubljeni televizijski nadaljevanki Twin Peaks.

Nato se je vpisala na univerzo UCLA (University of California v Los Angelesu), kjer je bil njen glavni predmet angleška literatura. Po dveh letih je študij sicer opustila, toda kljub temu je v tem času pridobila marsikaj.

Prvič je prebrala svojo najljubšo knjigo Dostojevskega, Bratje Karamazov. To delo je navdušilo slavnega igralca Jamesa Woodsa, ko je prvič spoznal plavolaso lepotico. Leta 1992 je Heather ob Woodsu zaigrala manjšo vlogo v filmu Diggstown.

V naslednjih letih je igrala v filmih Degrees of Separation (ob Willu Smithu), Don't Do It in Even Cowgirls Get The Blues. Vzbudila je zanimanje pri režiserjih, kot sta James Toback in Jon Favreau. Očitno jo je slednji nekega večera povabil na swing, saj je leto in pol kasneje igrala Lorraine v njegovem skoraj legendarnem filmu Swingers. Tudi Toback je kmalu zatem dobil priložnost delati s Heather v filmu Two Girls and A Guy.

Leta 1997 je prejela nepozabno vlogo v filmu Boogie Nights. V resnični zgodbi o slavnem porno igralcu Johnu Holmesu je igrala kotalkarico, mlado porno igralko, ki se ne more ločiti od svojih kotalk.

V zapeljivi vlogi se je pojavila v filmu Scream 2, potem pa še na naslovnici revije Rolling Stone, kjer je obnorela vse moške. Neznan in zelo poseben obraz se je tako pričel pojavljati na neštetih naslovnicah revij in časopisov.

Poleg tega, da je Heather kot model delala za Emanuela Ungara, je zaigrala tudi v nadvse uspešnih filmih Lost In Space, Austin Powers: The Spy Who Shagged Me in Bowfinger (ob Eddieju Murphyju in Steveu Martinu).

Njen talent smo opazovali še v filmih Say It Isn't So, Sidewalks Of New York (ob bivšem fantu Edwardu Burnsu), From Hell. Sledila je vloga Felicity Shagwell v tretjem nadaljevanju filma Austin Powers - Goldmember, zaigrala pa je tudi v filmih Hope Springs, Killing Me Softly, in The Guru.

Joseph Fiennes
Joseph Fiennes je bil rojen v Salisburyju v Wiltshireu, odraščal pa je v West Corku na Irskem. Zapustil je umetnostno šolo, pričel delati v gledališču Young Vic Youth ter se vpisal na Guildhall, šolo glasbe in drame. Prvič je nastopil v londonski gledališki četrti West End v igri The Woman in black, sledila je igra A month in the country. Nato se je za dve leti pridružil Royal Shakespeare Company in odigral vloge v igrah Son of man Dennisa Potterja, Les enfants du paradis, Troilus and Cressida in The herbal red Petra Whelana.
    Še nekaj zanimivosti:
  • Leta 1998 je igral moška iz elizabetinega obdobja: Roberta Dudleya v filmu Elizabeth in Williama Shakespearea v Shakespeare in Love. Oba sta varala svoji ženi. Ženski, s katerima ju je varal, sta bili oskarjevi nominiranki za najboljšo žensko vlogo: Cate Blanchett v Elizabeth in Gwyneth Paltrow v Shakespeare in Love.
  • hodil s Catherine McCormack. [1998 - 2000] in s Saro Griffiths. [1991 - 1998]
  • brat igralca Ralpha Fiennesa in režiserke Marthe Fiennes.
  • Jacob Mark Fiennes je njegov dvojajčni dvojček
  • sin preminule romanopiske Jini Fiennes (Jennifer Lash).
  • Joseph in brat Ralph sta imela romanco s Cate Blanchett v različnih filmih; Joseph v Elizabeth in Ralph v filmu Oscar and Lucinda (1997).
  • hodil s Fiono Jolly [2001]
  • leta 1999 ga je People magazine uvrstil med 50 najprivlačnejših zvezdnikov.
  • najmlajši od 6 otrok - Ralph Nathaniel Fiennes (22. december 1962), Martha Maria Fiennes (1964), Magnus Hubert Fiennes (1965), Sophia Victoria Fiennes (1967) in Jacob Mark Fiennes (27. maj 1970). Joseph ima tudi posvojenega brata Michaela Emeryja (31. december 1952), ki je z družino od svojega 11. leta.
Natascha McElhone
Natascha McElhone je bila rojena 23. marca 1971 v Hampsteadu v Londonu, odraščala pa je v Brightonu. Od 6. do 12. leta se je učila irski ples. V Brightonu je obiskovala dekliško šolo St. Mary's Hall (1982-1986). Živi v Londonu s svojim možem, plastičnim kirurgom dr. Martinom Hirigoyenom.

Leta 1993 je končala študij na Londonski akademiji za glasbo in dramo in začela svojo kariero v gledališču. Z različnimi vlogami se je izkazala igrah "Richard III" (Regent's Park), "The Count of Monte Cristo", "The Cherry Orchard" (Leicester Haymarket, turneja) in "Midsummer Night's Dream" (Open Air Theatre).

Prvič je na britanski televiziji nastopila v seriji Bergerac (1991), tri leta kasneje je igrala vojno oficirko v BBC-jevi drami A Breed of Heroes (1994), istega leta pa je imela vlogo tudi v epizodi humoristične nanizanke Absolutely Fabulous.

Leta 1996 je sledil Nataschin filmski prvenec Surviving Picasso, nastopila pa je tudi v priljubljeni miniseriji Dennisa Pottera Karaoke. Nato je odigrala vloge v številnih filmih, med katerimi je najbolj uspešen The Truman Show. Leta 2002 je posnela kar pet filmov, med njimi tudi City of Ghosts in Killing Me Softly.

Filmska ekipa

Chen Kaige
Chen Kaige je eden najslavnejših in najvplivnejših kitajskih režiserjev, lahko bi mu rekli kar osrednja osebnost kitajske Pete generacije. Rodil se je v Pekingu kot sin znanega režiserja Chena Huaiaija, katerega delo so številni priljubljeni filmi 50-ih in 60-ih. V času, ko je bil kaos kulturne revolucije Maoa Zedonga vse večji, je Chen kot 15-letni član razvpite rdeče garde javno obtožil svojega očeta. Tisti dan je kasneje prikazal v ganljivem vrhuncu filma Farewell, My Concubine (1989). Ko se je leta 1975 približeval konec Maove oblasti, se je Chen vrnil v rodno mesto, kjer je delal v filmskem laboratoriju. Leta 1978 je začel študij na filmski akademiji in s sošolci kot so Zhang Yimou, Tian Zhuangzhuang in Zhang Junzhao kasneje postal vodilna sila Pete generacije.

Chen je režiral film Farewell to Yesterday (1980) in služil kot pomočnik režiserja Huanga Jianzhonga. Leta 1984 je v sodelovanju s sošolcema Zhangom Yimoujem in Hujem Qunom posnel film Yellow Earth (1984). Slednji je na filmskem festivalu v Hong Kongu navdušil tako kritike kot občinstvo ter ves svet opozoril na spremembe v kitajski kinematografiji. Nepristranski ton, umirjen tempo in čudoviti vizualni efekti so pomenili pravo razodetje za deželo, ki je prej v revolucionarnih delih podpirala Maove nazore.

Chenov drugi celovečerec, tudi v sodelovanju z Zhangom, je vojaška drama The Big Parade (1985), ki prikazuje neizprosno in pogosto brutalno urjenje skupine vojakov za paradiranje na dan državnega praznika. Čeprav je film stilistično manj inovativen kot Yellow Earth, se je režiser lotil bistvenih vprašanj kitajskega patriotizma, nacionalnosti in identitete.

Ko je Chen zaključeval ta film, mu je Wu Tianming, direktor filmskega studia Xi'an, ponudil režijo filma King of the Children (1987), ki govori o odraščanju otrok med kulturno revolucijo. Tudi tokrat se je Chen z inovativnim delom lotil perečih tem.

Leta 1987 je prejel štipendijo za študij filma na newyorški univerzi. Prav ta univerza, pa mu je zagotovila tudi denarno podporo za režijo filma Life on a String (1991), ki govori o dveh slepih glasbenikih. Z vizualnimi in akustični elementi se je približal avantgardi, vendar pa je bil film kljub vsej inovativnosti polomija.

Film Farewell My Concubine (1992) je pomenil prelomno točko v Chenovi karieri, saj se je režiser oddaljil od čiste umetnosti z aeljo po komercialnem uspehu. Glavni vlogi je podelil mednarodno znanemu umetniku Gongu Liju in pop senzaciji Leslie Cheung. Film je izredno emocionalen, vendar pa se ne približa stilističnim inovacijam Chenovih predhodnih filmov. Skupaj s filmom Piano je na filmskem festivalu Cannes prejel nagrado Palme d'Or in bil nominiran tudi za oskarja. Samo v Ameriki se je zaslužek vrtel v milijonih.

Leta 1996 je Chen režiral film Temptress Moon, pri katerem sta glavni vlogi ponovno odigrala Leslie Cheung in Gong Li. Tokrat je film naletel na mlačno kritiko in slab zaslužek. Kaigeov The Emperor and The Assassin (1999) je bil leta 1999 prikazan na filmskem festivalu Cannes.
V KINU: december 2018
 Suspiria / Suspiria  Suspiria
(Suspiria)
6.12.2018
 Tisti čas leta / Den tid på året  Tisti čas leta
(Den tid på året)
20.12.2018


PRVA STRAN

NOVICE
Mediji o nas
Arhiv


KINO
V kinu
Prihaja v kino
Arhiv


DVD
Na DVD-ju
Arhiv


BOX OFFICE
Distribucija - SLO
Top all time - SLO
Obisk - SLO


PRESS

NAGRADNA IGRA

POVEZAVE



O NAS

KONTAKT

Facebook Cinemania group
KONTAKT