| Karavla (2006) | Datum izzida: 22. 12. 2006 |
 |
|
|
|
|
|
 |
Zgodba
V mali karavli na jugoslovansko-albanski meji se dolgočasi nov rod vojakov, ki predvsem čakajo, da se jim izteče obvezno služenje vojaškega roka in odštevajo dneve do trenutka, ko bodo slekli uniformo. Piše se poletje leta 1987, in sploh ne slutijo, da bodo kmalu spet oblekli uniforme in krenili v vojno, kajti državi, ki se je imenovala Jugoslavija, so dnevi že šteti. A tega takrat še nihče ni mogel vedeti.
Običajen vojaški vsakdanjik poruši splet nenavadnih okoliščin. Frustrirani in vselej pijani poročnik Safet Pašić začuti čudno bolečino pod trebušno prepono. Na pomoč pokliče edinega zdravnika med vojaki, Siniša Siriščevića, ki v popolni diskretnosti ugotovi, da gre za spolno bolezen. Poročnik noče, da bi njegova žena karkoli posumila in išče razlog, da mu ne bi bilo treba zapustiti vojašnice. Sklene razglasiti izredne razmere, češ da albanska vojska pripravlja napad na Jugoslavijo. Farsa preraste v vojno psihozo: vojaki kopljejo jarke, Pašič je iz dneva v dan bolj neobvladljiv. Siniša se spusti v nevarno ljubezensko avanturo, njegov najboljši prijatelj Ljuba Paunović pa sklene brezpogojno oditi iz vojske. Stvari jim počasi začnejo uhajati iz rok…
Film se loteva ne tako oddaljene preteklosti brez nostalgije in sovraštva; Karavla je komedija o ljudeh, ki jih le še korak loči od tragedije.
"Dokler mu ne pozdravimo kurca,
bomo v vojni z Albanijo!"
"Črna komedija o rdeči preteklosti..."
Informacija o snemanju
Film "Karavla" je bil posnet v devetih snemalnih tednih na avtentičnih lokacijah na makedonsko-albanski meji v nacionalnem parku Galičica nad Ohridskim jezerom ter v mestu Bitola.
Film je prva regionalna koprodukcija med producenti vseh držav bivše Jugoslavije ter Madžarske, Velike Britanije in Avstrije. Film je sofinanciral tudi Eurimages, fundacija za podporo filmskih koprodukcij Sveta Evrope.
Celotna obdelava filma je bila zaključena v začetku leta 2006, distribucijske kopije pa so bile izdelane v začetku marca 2006.
Rajko Grlić - režiser in ko-scenarist
Rajko Grlić je rojen leta 1947 v Zagrebu. Iz režije igranih filmov je diplomiral v razredu profesorja Elmarja Klosa leta 1971 na praški akademiji FAMU.
Kot režiser in ko-scenarist se je podpisal pod naslednje dolgometražne filme:
2006 - Karavla
2002 - Josephine
2001 - Novo novo vrijeme (Novi novi časi; dokumentarni, ko-režiser z Igorjem Mirkovićem)
1991 - Čaruga
1989 - That Summer of White Roses (Hudičev raj)
1986 - Za sreću je potrebno troje (Za srečo so potrebni trije)
1984 - U raljama života (V žrelu življenja)
1981 - Samo jednom se ljubi (Samo enkrat se ljubi)
1978 - Bravo Maestro
1974 - Kud puklo da puklo (Naj bo, kar bo)
Ti filmi so bili na rednem sporedu kinematografov na vseh petih celinah, predvajali so jih v tekmovalnih programih največjih svetovnih festivalov, tudi v Cannesu, in osvojili so več kot petdeset mednatodnih nagrad vključno z veliko nagrado in nagrado za najboljšo režijo na festivalu v Tokiju (ki je bil v tistih letih mednarodni festival A kategorije).
Kot režiser in scenarist je sodeloval pri okoli dvajsetih kratkometražnih filmih (za katere je prejel kar nekaj nagrad) in pri petnajstih dokumentarnih filmih za televizijo, ki so jih v času, ko so nastali (v poznih 1970-ih letih), večinoma prepovedali.
Kot scenarist in ko-scenarist je sodeloval pri devetih dolgometražnih igranih filmih in pri televizijski nadaljevanki Srđana Karanovića "Grlom u jagode" (Na vrat na nos). Za svoje delo je dobil okoli deset uglednih mednarodnih nagrad.
Kot producent je sodeloval pri desetih kratkih in štirih celovečernih filmih:
2004. Sretno dijete (Srečni otrok) rež. Igor Mirković)
2001. Novo novo vrijeme /(Novi novi časi)
1991. Virdžina (rež. Srđan Karanović)
1991. Čaruga
Napisal, režiral in produciral je interaktivno filmsko šolo "How to Make Your Movie - An interactive Film School" ("Kako posneti svoj film - Interaktivna filmska šola), za katero je prejel osem mednarodnih nagrad, med njimi tudi Grand Prix New Yorka za najboljše svetovno multimedijsko delo l. 1998.
Vodil je filmske delavnice in predaval na več kot tridesetih univerzah v Evropi in Ameriki, dolga leta je bil direktor Imaginarne akademije v Grožnjanu. Kot profesor na Univerzi Ohio v Athensu v ZDA je prejel najvišji ameriški akademski naslov na področju filma - ugledni poznavalec filma.
Je umetniški direktor motovunskega filmskega festivala, član Evropske filmske akademije, Društva hrvaških filmskih režiserjev in ameriške scenaristične akademije. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi tudi Nazorjevo nagrado, nagrado za življensko delo mesta Denver (ZDA), in naslov častnega meščana Montpelliera (Francija).
Od vina pije plavac mali.
Povezave:
Izjava režiserja
Pred vsako naravno katastrofo, najsi gre za navadno poletno nevihto ali pravo kataklizmo, nastopi trenutek popolno tišine. Trenutek, v katerem vse obstane in tudi trenutek, o katerem nihče ne želi govoriti. To se dogaja v naravi, v družbi in v vseh civilizacijah.
Karaula je komedija, ki se dogaja v enem takih trenutkov.
Film, ki se sprašuje, kdo so bili ti ljudje, ki so se v nekaj mesecih spremenili v vojake, begunce, žrtve in kriminalce. Kako so živeli? Kaj so si pravzaprav želeli? Kakšen je bil njihov vsakdanjik, in v čigavi zavesti se je ta vsakdanjik tako zlahka in hitro prelevil v vojno?
Izjava producenta - Ademir Kenović
O vojni na prostoru bivše skupne države, o vzrokih vojne in njenih uničujočih posledicah govori mnogo zgodb, posnetih je bilo veliko filmov, vseeno pa vsakdo, ki je bil neposredno ali posredno potegnjen v to grozljivo dogajanje, zmore na svež način izpričati oz. opisati razne dogodke.
Rajko se je odločil, da se vsemu nasmeje. Glasno. Odločil se je nasmejati ljudi, ki bodo gledali njegov film. V tem je veličina filma "Karavla", zgodbe o ljudeh, ki so čutili, da se pripravlja nekaj tragičnega, niso pa znali opredeliti vzroka, ne trajanja ne razmer. Njegova veličina je ravno v tem glasnem smehu. Zato ta film zdravi. In zato bi ga jaz rad produciral. Želim pomagati Rajku, da pove svojo verzijo dogodkov.
Po drugi strani je izkušnja s produkcijo in distribucijo domačih celovečernih filmov kot so "Gori vatra!" (Gori) , "Poletje v zlati dolini" in "Pri stricu Idrizu" pokazala, da se občinstvo vrača v kinodvorane in da lahko pričakujemo veliko število gledalcev - pa ne samo v regiji, v kateri je ime Rajko Grlić garancija za dober obisk, saj sta njegova filma "Samo jednom se ljubi" (Samo enkrat se ljubi) in "U raljama života" (V žrelu življenja) imela več kot milijon gledalcev.
Druga garancija za veliko zanimanje občinstva za film je roman Nič nas ne sme presenetiti Anteja Tomića, ki je hkrati tudi ko-scenarist Karavle. Roman je bil prodajna uspešnica leta 2004 v večini bivših jugoslovanskih republik.
Produkcija Karavle predstavlja velik izziv, ker gre za prvo filmsko koprodukcijo med bivšimi jugoslovanskimi republikami z našimi partnerji Danijelom Hočevarjem iz Slovenije, Vladimirjem Anastasovom iz Makedonije in Borisom Matićem iz Hrvaške, in tudi zato, ker gre za prvo regionalno koprodukcijo, ki močno odraža specifičnosti, ki prihajajo iz vsakega posameznega okolja bivših delov nekdanje Jugoslavije. Ob tem pa je Karavla predvsem film z močnim avtorskim nabojem.
Taka vrsta koprodukcije nam omogoča, da se pri projektu iz vsake koprodukcijske države zbere najboljša avtorska ekipa in da izkoristimo najboljšo tehnično, studijsko in drugo infrastrukturo.
|
|
|
|
|
Ko bom velik, bom ...
(Kad porastem biću ...) |
Dobri vojak Šverc
(Buffalo Soldier) |
Munje!
(Munje!) |
Dobro urejeni mrtv...
(Dobro uštimani mrt...) |
|
|
|
|
|
|
|
|
URADNA STRAN
IMDB
